Page 175 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 175
Za boljši življenjski standard
Metrske drve smo delal, prage za železnico smo tesal po domovih. To
so mal boljš plačal kokr pa drva. Na Zadrugi je bil en odkupovalc, je to
prevzemal vsem. Je blo treba met veze. Cajt si mogo met. Če si bil na
njivi al pa nekje tesal, nisi mogo bit takrat v Sevnici al pa v Ljubljani,
de si kakšn kšeft zrihtal. Stric od žene je bil v Zagrebu mesar, direk-
tor mesarije. Z mojim očetom sta se poznala. Je reko, da če mamo kej
drv, da odkupuje za kurjavo za meso sušit. Smo kr vagon naložl metr-
skih drv. Mal je blo boljš plačan tut.
Kmetijska zadruga je med svoj vsakodnevni odkup umeščala tudi les.
Občinsko politiko prodaje lesa v Jugoslaviji je sogovornik Ludvik (Gornji
grad blizu Zgornje Savinjske doline, 1948) opisal z izrazom »šverc komerc«:
Dost lesa se je razrezalo in je šel na jug. To se ne bi smelo. So pogle-
dali čez prste. Je župan naročil policajem, naj prekupčevalce prime-
jo, ne pa teh, ki imajo svoj les iz Nazarja in ga prodajajo dol. Šlo je za
viške. Denar, ki smo ga iz Zagreba in Bosne dobili, je šel za investicijo
v kmetijstvo in za izboljšaje standarda. Tudi kmečki turizmi so tako
nastali. V Nazarjah je bila prvotno lesna industrija in gozdno gospo-
darstvo. 1976. leta s Kardeljevim TOZD-om pa zakonom o združe-
nem delu smo se združili gozdarji in lesarji v GIN – Gozdarstvo in le-
sarstvo Nazarje. S tem smo zagotovili lesarjem surovine – tudi prek
šverc komerca. So gledali, da so odkupovali po najvišji ceni. Da je čim-
več ostalo. 1.500 nas je bilo pri gozdarjih iz cele Savinjske in Šaleške
doline in Šoštanja.
Pri približno polovici anketiranih kmečkih gospodinjstev sta bili ne-
agrarni dejavnosti na kmetiji tudi živinoreja in prodaja živali (npr. go-
veda, prašičev, konjev, kokoši, ovc, koz, zajcev, oslov), ki jih je najpogo-
steje odkupila kmetijska zadruga. Najmanj pogosti neagrarni dejavnosti
na kmetiji v našem vzorcu sta bili podeželski turizem, ki se je začel raz-
vijati šele konec 80. let, in pridobivanje dohodkov iz gostilne ali trgovi-
ne. Ludvik, kmet in gozdar, rojen leta 1948 v Gornjem Gradu v Zgornji
Savinjski dolini na Štajerskem, se je spominjal, da je turizem na kmetiji
večinoma ostal dopolnilna dejavnost in izpostavil, da je bil pogosteje pri-
soten na manjših kmetijah:
Luče, Solčava so rali s kmečkim turizmom. Se je splačal. Vse doma-
če prozivode so prodali. Največ so hodili nemško-govoreči. V naši so-
sednji vasi so hodili Bavarci [Nemci] dol dolgo let. Jim je bilo zelo
všeč. Tudi krajani smo vedeli, se trudili, da niso šli iz kraja razočara-
175
Metrske drve smo delal, prage za železnico smo tesal po domovih. To
so mal boljš plačal kokr pa drva. Na Zadrugi je bil en odkupovalc, je to
prevzemal vsem. Je blo treba met veze. Cajt si mogo met. Če si bil na
njivi al pa nekje tesal, nisi mogo bit takrat v Sevnici al pa v Ljubljani,
de si kakšn kšeft zrihtal. Stric od žene je bil v Zagrebu mesar, direk-
tor mesarije. Z mojim očetom sta se poznala. Je reko, da če mamo kej
drv, da odkupuje za kurjavo za meso sušit. Smo kr vagon naložl metr-
skih drv. Mal je blo boljš plačan tut.
Kmetijska zadruga je med svoj vsakodnevni odkup umeščala tudi les.
Občinsko politiko prodaje lesa v Jugoslaviji je sogovornik Ludvik (Gornji
grad blizu Zgornje Savinjske doline, 1948) opisal z izrazom »šverc komerc«:
Dost lesa se je razrezalo in je šel na jug. To se ne bi smelo. So pogle-
dali čez prste. Je župan naročil policajem, naj prekupčevalce prime-
jo, ne pa teh, ki imajo svoj les iz Nazarja in ga prodajajo dol. Šlo je za
viške. Denar, ki smo ga iz Zagreba in Bosne dobili, je šel za investicijo
v kmetijstvo in za izboljšaje standarda. Tudi kmečki turizmi so tako
nastali. V Nazarjah je bila prvotno lesna industrija in gozdno gospo-
darstvo. 1976. leta s Kardeljevim TOZD-om pa zakonom o združe-
nem delu smo se združili gozdarji in lesarji v GIN – Gozdarstvo in le-
sarstvo Nazarje. S tem smo zagotovili lesarjem surovine – tudi prek
šverc komerca. So gledali, da so odkupovali po najvišji ceni. Da je čim-
več ostalo. 1.500 nas je bilo pri gozdarjih iz cele Savinjske in Šaleške
doline in Šoštanja.
Pri približno polovici anketiranih kmečkih gospodinjstev sta bili ne-
agrarni dejavnosti na kmetiji tudi živinoreja in prodaja živali (npr. go-
veda, prašičev, konjev, kokoši, ovc, koz, zajcev, oslov), ki jih je najpogo-
steje odkupila kmetijska zadruga. Najmanj pogosti neagrarni dejavnosti
na kmetiji v našem vzorcu sta bili podeželski turizem, ki se je začel raz-
vijati šele konec 80. let, in pridobivanje dohodkov iz gostilne ali trgovi-
ne. Ludvik, kmet in gozdar, rojen leta 1948 v Gornjem Gradu v Zgornji
Savinjski dolini na Štajerskem, se je spominjal, da je turizem na kmetiji
večinoma ostal dopolnilna dejavnost in izpostavil, da je bil pogosteje pri-
soten na manjših kmetijah:
Luče, Solčava so rali s kmečkim turizmom. Se je splačal. Vse doma-
če prozivode so prodali. Največ so hodili nemško-govoreči. V naši so-
sednji vasi so hodili Bavarci [Nemci] dol dolgo let. Jim je bilo zelo
všeč. Tudi krajani smo vedeli, se trudili, da niso šli iz kraja razočara-
175
