Page 176 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 176
kmet, pol proletarec
ni. Gledali so okolico, Logarsko dolino do mejnega prehoda, Menino
planino in Golte. Imeli so lepe točke. Pri nas doma nismo, ker mama
ni zmogla. Kmečki turizem se je večinoma obdržal zraven kmetijske
proizvodnje, je bil dopolnilna dejavnost. Kjer so bile manjše kmetije,
so imeli več turizma. Velike kmetije so bile mehanizirane. S kmetij-
stvom sta se dva moška ukvarjala, ženske al pa kakšna pomočnica pa
z gostinstvom, kmečkim turizmom.
Izjemno redka neagrarna dejavnost na kmetiji, ki so jo opravljale iz-
ključno ženske, je bilo kleklanje, ki se je v Sloveniji začelo v Idriji, priso-
tno pa je bilo tudi v njeni okolici in na drugih področjih, kot so: Trnovski
gozd, Cerkljansko, Ljubljana in Selška dolina, pri čemer je bilo najbolj raz-
širjeno na Žirovskem. Marjeta, rojena leta 1944, v Lučinah pod Gorenjo
vasjo v Poljanski dolini, se je spominjala, kako je svoj prvi zaslužek v mla-
dih letih pridobivala ravno na račun te dejavnosti:
Ko sem bla stara 15 let, sem kljeklala čipke eno zimo. V Žireh je kljek-
lanje domače. Ene določene ženske so to odkupvale. Cvirn pa vzor-
ček si dobil pa je rekla: »Tolkle teh nared.« Ta iz Lučen je dostavljala
v Ljubljano. V trgovini zadruge je imela svoj kot in je odkupvala čip-
ke. So rekl, da gre to v Ameriko. Smo delale tut na metre. Vzorci so se
menjal. Na pomlad pa dnar na kupček pa smo šle kupit kaj za oblečt.
Med neagrarne dejavnosti na kmetiji lahko prištejemo tudi občasna,
priložnostna dela, ki so bila izjemno raznolika. Jurij, rojen leta 1934 v
vasi Breznica nad Škofjo Loko, ključavničar, se je spominjal, da je sosednji
kmet urejal vrtove pri bogatejših ljudeh v mestu: »V Škofjo Loko je hodil
vrtičke obdelovat gospodi. Kakšnim trgovcem, če so bili bogati, pa so rajš
plačal, kot da bi zemljo obračal. Pred in po vojni. Vzgajali so zelenjavo, ob-
rezali grmovje. Nekaj je zaslužil.«
Med pogovori s sogovornicami s Primorske sem naletela na pri-
mere, da so za dodatni zaslužek opravljale gospodinjsko delo pri itali-
janskih družinah. Zaslužek Primork, ki so v Italiji za dodatni zaslužek
opravljale plačano gospodinjsko delo, je bil izjemno pomemben dejavnik
pri hitrejšem opremljanju gospodinjstev z novo kmetijsko mehanizacijo
in tudi z novimi predmeti potrošnje (Nino, 1947, Boršt na Primorskem,
elektromehanik):
Takim družinam je šlo bolje, takoj si vido. Si prvi kupil radio. Pol tele-
vizije. So kupili kosilnico, frezo ... Vse freze so pršle iz Italije z denar-
176
ni. Gledali so okolico, Logarsko dolino do mejnega prehoda, Menino
planino in Golte. Imeli so lepe točke. Pri nas doma nismo, ker mama
ni zmogla. Kmečki turizem se je večinoma obdržal zraven kmetijske
proizvodnje, je bil dopolnilna dejavnost. Kjer so bile manjše kmetije,
so imeli več turizma. Velike kmetije so bile mehanizirane. S kmetij-
stvom sta se dva moška ukvarjala, ženske al pa kakšna pomočnica pa
z gostinstvom, kmečkim turizmom.
Izjemno redka neagrarna dejavnost na kmetiji, ki so jo opravljale iz-
ključno ženske, je bilo kleklanje, ki se je v Sloveniji začelo v Idriji, priso-
tno pa je bilo tudi v njeni okolici in na drugih področjih, kot so: Trnovski
gozd, Cerkljansko, Ljubljana in Selška dolina, pri čemer je bilo najbolj raz-
širjeno na Žirovskem. Marjeta, rojena leta 1944, v Lučinah pod Gorenjo
vasjo v Poljanski dolini, se je spominjala, kako je svoj prvi zaslužek v mla-
dih letih pridobivala ravno na račun te dejavnosti:
Ko sem bla stara 15 let, sem kljeklala čipke eno zimo. V Žireh je kljek-
lanje domače. Ene določene ženske so to odkupvale. Cvirn pa vzor-
ček si dobil pa je rekla: »Tolkle teh nared.« Ta iz Lučen je dostavljala
v Ljubljano. V trgovini zadruge je imela svoj kot in je odkupvala čip-
ke. So rekl, da gre to v Ameriko. Smo delale tut na metre. Vzorci so se
menjal. Na pomlad pa dnar na kupček pa smo šle kupit kaj za oblečt.
Med neagrarne dejavnosti na kmetiji lahko prištejemo tudi občasna,
priložnostna dela, ki so bila izjemno raznolika. Jurij, rojen leta 1934 v
vasi Breznica nad Škofjo Loko, ključavničar, se je spominjal, da je sosednji
kmet urejal vrtove pri bogatejših ljudeh v mestu: »V Škofjo Loko je hodil
vrtičke obdelovat gospodi. Kakšnim trgovcem, če so bili bogati, pa so rajš
plačal, kot da bi zemljo obračal. Pred in po vojni. Vzgajali so zelenjavo, ob-
rezali grmovje. Nekaj je zaslužil.«
Med pogovori s sogovornicami s Primorske sem naletela na pri-
mere, da so za dodatni zaslužek opravljale gospodinjsko delo pri itali-
janskih družinah. Zaslužek Primork, ki so v Italiji za dodatni zaslužek
opravljale plačano gospodinjsko delo, je bil izjemno pomemben dejavnik
pri hitrejšem opremljanju gospodinjstev z novo kmetijsko mehanizacijo
in tudi z novimi predmeti potrošnje (Nino, 1947, Boršt na Primorskem,
elektromehanik):
Takim družinam je šlo bolje, takoj si vido. Si prvi kupil radio. Pol tele-
vizije. So kupili kosilnico, frezo ... Vse freze so pršle iz Italije z denar-
176
