Page 179 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 179
Za boljši življenjski standard
Relativno pogosta neagrarna dejavnost je bilo večmesečno delo v
tujini, npr. v Nemčiji, Švici, Kanadi, Ameriki, Argentini, Avstraliji, na
Švedskem, tudi v Libiji. Ti delavci migranti so na tak način v relativno
kratkem obdobju zaslužili večjo vsoto denarja, ki jim je pomagala pri iz-
gradnji hiše ali nakupu traktorja ter druge kmetijske mehanizacije (Janez,
1946, Celje, kmet):
Sem bil v Libiji. Sem noč in dan garal tam. Tri leta. V železarni. Sem
našel Slovence dol in našel še privat delo. Ob vikendih sem še pri njih
delal. 66. leta sem šel, 69. nazaj. Je bilo več jugoslovanskih podjetij
dol. Sprva so bile dobre plače, v ameriških dolarjih, sčasoma vedno
slabše. Dve, tri runde ljudi pred menoj, ki so šli, jim je bilo ala vera
glede zaslužka, potem pa Smelt Ljubljana ni plačeval. So mele pogod-
be železarne. So rabl ljudi, ki znajo valjcat v železarni. Sem šel delat,
da bi bolje zaslužil. Od začetka je bilo, da če si tam delal pol leta, si si
hišo zaslužil. Razni direktorji so šli dol delat.
Kmetje so za vir dodatnih dohodkov opravljali mnogo drugih ne-
agrarnih dejavnosti, in tisti, ki so se izmojstrili v kakšni obrti, so doma
delali najpogosteje kot mizarji, čevljarji, krojači, zidarji, tesarji, kleparji,
kolarji in kovači, svoj dodatni zaslužek pa investirali v kmetijo. Kot se je
spominjal Ljubo, rojen leta 1932 v Pristavi pri Dobrni:
Moj oče je bil priden, iznajdljiv, dober organizator, je znal kmetovat.
Po vojni je tudi tesal. Imel je delavnico doma. S tem je zaslužil, da je
kupil nove krave. Potem smo meli privatne odjemalce za mleko. Oče
je kupil posnemalnik za mleko posnemat prvi na Dobrni. Kar smo pri-
delali, smo prodali.
Najpogostejša neagrarna dejavnost na kmetiji v socialistični Sloveniji
je bila zaposlitev v industrijskem sektorju, zato bomo ta pojav podrobneje
raziskali. Od približno treh četrtin vseh kmečkih gospodinjstev v našem
vzorcu je bil vsaj en član družine zaposlen v tovarni, sem pa naletela tudi
na druge zaposlitve, ki so bile redkejše, kot so, recimo, poštar, voznik to-
vornjaka, delavec na bencinski postaji, mesar, pleskar, rudar, ali pa so bili
zaposleni kot kmetje na državnih kmetijah. »Polkmetje« (tudi »polprole-
tariat«) v socialistični Sloveniji so bili mezdna delovna sila, ki je pogosto
delala v tovarni, a je prav tako tudi kmetovala. Polkmetje so zemljo obde-
lovali sami ali s pomočjo družinskih članov in za preživetje niso bili v ce-
loti odvisni od plače, ki so jo zaslužili na delovnem mestu.
179
Relativno pogosta neagrarna dejavnost je bilo večmesečno delo v
tujini, npr. v Nemčiji, Švici, Kanadi, Ameriki, Argentini, Avstraliji, na
Švedskem, tudi v Libiji. Ti delavci migranti so na tak način v relativno
kratkem obdobju zaslužili večjo vsoto denarja, ki jim je pomagala pri iz-
gradnji hiše ali nakupu traktorja ter druge kmetijske mehanizacije (Janez,
1946, Celje, kmet):
Sem bil v Libiji. Sem noč in dan garal tam. Tri leta. V železarni. Sem
našel Slovence dol in našel še privat delo. Ob vikendih sem še pri njih
delal. 66. leta sem šel, 69. nazaj. Je bilo več jugoslovanskih podjetij
dol. Sprva so bile dobre plače, v ameriških dolarjih, sčasoma vedno
slabše. Dve, tri runde ljudi pred menoj, ki so šli, jim je bilo ala vera
glede zaslužka, potem pa Smelt Ljubljana ni plačeval. So mele pogod-
be železarne. So rabl ljudi, ki znajo valjcat v železarni. Sem šel delat,
da bi bolje zaslužil. Od začetka je bilo, da če si tam delal pol leta, si si
hišo zaslužil. Razni direktorji so šli dol delat.
Kmetje so za vir dodatnih dohodkov opravljali mnogo drugih ne-
agrarnih dejavnosti, in tisti, ki so se izmojstrili v kakšni obrti, so doma
delali najpogosteje kot mizarji, čevljarji, krojači, zidarji, tesarji, kleparji,
kolarji in kovači, svoj dodatni zaslužek pa investirali v kmetijo. Kot se je
spominjal Ljubo, rojen leta 1932 v Pristavi pri Dobrni:
Moj oče je bil priden, iznajdljiv, dober organizator, je znal kmetovat.
Po vojni je tudi tesal. Imel je delavnico doma. S tem je zaslužil, da je
kupil nove krave. Potem smo meli privatne odjemalce za mleko. Oče
je kupil posnemalnik za mleko posnemat prvi na Dobrni. Kar smo pri-
delali, smo prodali.
Najpogostejša neagrarna dejavnost na kmetiji v socialistični Sloveniji
je bila zaposlitev v industrijskem sektorju, zato bomo ta pojav podrobneje
raziskali. Od približno treh četrtin vseh kmečkih gospodinjstev v našem
vzorcu je bil vsaj en član družine zaposlen v tovarni, sem pa naletela tudi
na druge zaposlitve, ki so bile redkejše, kot so, recimo, poštar, voznik to-
vornjaka, delavec na bencinski postaji, mesar, pleskar, rudar, ali pa so bili
zaposleni kot kmetje na državnih kmetijah. »Polkmetje« (tudi »polprole-
tariat«) v socialistični Sloveniji so bili mezdna delovna sila, ki je pogosto
delala v tovarni, a je prav tako tudi kmetovala. Polkmetje so zemljo obde-
lovali sami ali s pomočjo družinskih članov in za preživetje niso bili v ce-
loti odvisni od plače, ki so jo zaslužili na delovnem mestu.
179
