Page 35 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 35
Rdeče klasje
redno zanimanje), katerega motiv je bil pridobivanje dodatnega dohodka
(Savezni zavod za statistiku 1960, 24). Čeprav je tudi popis iz leta 1953 po-
sebej beležil poklice nosilcev oziroma (po)glavarjev gospodinjstev, pa je
kot bistveno novost uvedel razlikovanje med kmečkimi in nekmečkimi
gospodinjstvi. Za kmečka gospodinjstva so bila tokrat prepoznana vsa
gospodinjstva, v katerih je bila več kot polovica delovnega časa vseh odra-
slih članov gospodinjstva porabljena v kmetijstvu (Savezni zavod za sta-
tistiku 1962, 34–35). Nadalje, popis 1953 je natančneje kot popis 1948 raz-
iskoval heterogenost gospodinjstev glede na poklic. Medtem ko je popis
iz leta 1948 poznal samo ujemanje ali neujemanje poklicev (po)glavarja
in družinskih članov, je popis iz leta 1953 uvedel štiri vrste gospodinjstev
glede na (ne)ujemanje poklicev med družinskimi člani (Savezni zavod za
statistiku 1962, 36).
Med primarnimi viri, ki vsebujejo zlasti statistične podatke, je za
pričujočo raziskavo še posebej pomembna publikacija Rezultati ankete o
življenju kmetov od 1. 6. 1952–31. 5. 1953 (Goršič 1954). Čeprav je raziska-
va temeljila na majhnem vzorcu, saj je štel le 184 kmečkih gospodarstev z
874 člani, kar je bilo 0,001% vsega prebivalstva na zasebnih kmečkih go-
spodarstvih v takratni LRS, njeni rezultati predstavljajo položaj podežel-
skega prebivalstva ob izteku prvega povojnega obdobja v ekonomskem
in širšem socialnem oziru. Raziskava namreč vsebuje zelo natančne po-
datke o različnih virih dohodkov kmečkih gospodarstev in o njihovih iz-
datkih, s čimer je izmerjen tudi kmečki življenjski standard tistega časa,
deloma tudi v primerjavi z drugima poklicnima kategorijama prebival-
stva v LRS, in sicer z delavci in uradniki. Tovrstne informacije so redke in
nadvse dragocene.
Ljudska oblast na lokalni ravni v letih 1945–1953
V obdobju 1946–1952 je bila najnižja administrativna enota na ozem-
lju LRS kraj z oblastnim organom, ki se je imenoval krajevni ljudski od-
bor (KLO). Višja enota teritorialne zamejitve je bil okraj z ustreznim
oblastnim organom – okrajnim ljudskim odborom (OLO), do leta 1947
so nad tem obstajala okrožja, v letih 1949–1951 pa velike administrativne
enote, ki so se imenovale oblasti. Vzporedno z navedeno upravno razdelit-
vijo je obstajala še posebna administrativna ureditev, ki je veljala za mes-
ta. Nekatera mesta so tvorila samostojni okraj z lastnim oblastnim orga-
nom, na primer OLO Kranj, v primeru Celja, Maribora in Ljubljane pa so
tvorila administrativno zaprto celoto, ki ji je načeloval mestni ljudski od-
35
redno zanimanje), katerega motiv je bil pridobivanje dodatnega dohodka
(Savezni zavod za statistiku 1960, 24). Čeprav je tudi popis iz leta 1953 po-
sebej beležil poklice nosilcev oziroma (po)glavarjev gospodinjstev, pa je
kot bistveno novost uvedel razlikovanje med kmečkimi in nekmečkimi
gospodinjstvi. Za kmečka gospodinjstva so bila tokrat prepoznana vsa
gospodinjstva, v katerih je bila več kot polovica delovnega časa vseh odra-
slih članov gospodinjstva porabljena v kmetijstvu (Savezni zavod za sta-
tistiku 1962, 34–35). Nadalje, popis 1953 je natančneje kot popis 1948 raz-
iskoval heterogenost gospodinjstev glede na poklic. Medtem ko je popis
iz leta 1948 poznal samo ujemanje ali neujemanje poklicev (po)glavarja
in družinskih članov, je popis iz leta 1953 uvedel štiri vrste gospodinjstev
glede na (ne)ujemanje poklicev med družinskimi člani (Savezni zavod za
statistiku 1962, 36).
Med primarnimi viri, ki vsebujejo zlasti statistične podatke, je za
pričujočo raziskavo še posebej pomembna publikacija Rezultati ankete o
življenju kmetov od 1. 6. 1952–31. 5. 1953 (Goršič 1954). Čeprav je raziska-
va temeljila na majhnem vzorcu, saj je štel le 184 kmečkih gospodarstev z
874 člani, kar je bilo 0,001% vsega prebivalstva na zasebnih kmečkih go-
spodarstvih v takratni LRS, njeni rezultati predstavljajo položaj podežel-
skega prebivalstva ob izteku prvega povojnega obdobja v ekonomskem
in širšem socialnem oziru. Raziskava namreč vsebuje zelo natančne po-
datke o različnih virih dohodkov kmečkih gospodarstev in o njihovih iz-
datkih, s čimer je izmerjen tudi kmečki življenjski standard tistega časa,
deloma tudi v primerjavi z drugima poklicnima kategorijama prebival-
stva v LRS, in sicer z delavci in uradniki. Tovrstne informacije so redke in
nadvse dragocene.
Ljudska oblast na lokalni ravni v letih 1945–1953
V obdobju 1946–1952 je bila najnižja administrativna enota na ozem-
lju LRS kraj z oblastnim organom, ki se je imenoval krajevni ljudski od-
bor (KLO). Višja enota teritorialne zamejitve je bil okraj z ustreznim
oblastnim organom – okrajnim ljudskim odborom (OLO), do leta 1947
so nad tem obstajala okrožja, v letih 1949–1951 pa velike administrativne
enote, ki so se imenovale oblasti. Vzporedno z navedeno upravno razdelit-
vijo je obstajala še posebna administrativna ureditev, ki je veljala za mes-
ta. Nekatera mesta so tvorila samostojni okraj z lastnim oblastnim orga-
nom, na primer OLO Kranj, v primeru Celja, Maribora in Ljubljane pa so
tvorila administrativno zaprto celoto, ki ji je načeloval mestni ljudski od-
35
