Page 36 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 36
kmet, pol proletarec
bor. Okolica teh mest je imela svoje okrajne odbore, in OLO Ljubljana –
okolica je bil tudi tovrsten primer. V njegov sestav je leta 1948 spadalo 63
KLO. Mesto Ljubljana je imelo kot prestolnica specifičen upravni admini-
strativni status glavnega mesta. Posebnost mest je bila tudi v tem, da so
se notranje členila na rajone. Tako je ostalo do leta 1952, ko so bile v LRS
ponovno ustanovljene občine, ki so bile manjše enote od okrajev, kate-
rih pomen se je postopoma izgubljal, dokler niso bili leta 1965 ukinjeni
(Splošni zakon o ljudskih odborih 1949; Čepič idr. 1979, 899; Mlinar 1975,
75; Javornik 1992, 293–294).
Krajevni ljudski odbori so v LRS neposredno izšli iz narodnoosvobo-
dilnih odborov, ki so se oblikovali že med drugo svetovno vojno, zato se je
z zakonom leta 1946 spremenilo zlasti njihovo poimenovanje. Obseg nji-
hovega teritorija je navadno ustrezal nekdanjim občinam in naj bi idealno
obsegal eno vas, mestece, delavsko naselje ali trg, izjemoma pa več takih
majhnih lokalnih enot. Kakšne so bile njihove pristojnosti? Če gledamo
s stališča zakonske ureditve, le-te niso bile majhne. KLO je bil najnižja
enota uprave, ki je, npr. po zakonu iz leta 1949, pripravljala, izdajala in iz-
vajala krajevni gospodarski plan, ustanavljala kmetijska, industrijska in
druga podjetja – vendar, v skladu s centralizmom, vse to le s privolitvijo,
z navodili in pod nadzorom višjih administrativnih enot, v zadnji instan-
ci pa same vlade in ministrstev LRS: »Izvršilni odbor ljudskega odbora
je odgovoren za opravljanje vseh zadev državne uprave svojemu ljudske-
mu odboru, podrejen pa je tudi izvršilnemu odboru višjega ljudskega od-
bora oziroma vladi ljudske republike in njenim ministrstvom, in sicer v
mejah njihove pristojnosti« (Splošni zakon o ljudskih odborih 1949, 42.
čl.). Upravne aparate lokalne oblasti so sestavljali poverjeništva in komi-
sije, ki so v praksi delovali kot lokalna ministrstva. Za mojo temo so naj-
pomembnejša poverjeništva za kmetijstvo in gozdarstvo, poverjeništvo
za notranje zadeve in kontrolna komisija. Gre za organe, ki so delovali od
ravni OLO naprej. Na ravni KLO so bile panoge državne uprave pod pri-
stojnostjo predsednika in sekretarja, na podlagi odločitev izvršnega od-
bora KLO, ki so jima na pomoč lahko priskočili ustrezni odseki. Značilen
primer neposredne intervencije v delovanje lokalne oblasti je bilo imeno-
vanje poverjenika za notranje zadeve, ki je moral dobiti neposredno so-
glasje od ministrstva za notranje zadeve, na to mesto p je bil lahko »iz-
jemoma« imenovan tudi nekdo izven ljudskega odbora (Splošni zakon o
ljudskih odborih 1949, 88. čl.).
36
bor. Okolica teh mest je imela svoje okrajne odbore, in OLO Ljubljana –
okolica je bil tudi tovrsten primer. V njegov sestav je leta 1948 spadalo 63
KLO. Mesto Ljubljana je imelo kot prestolnica specifičen upravni admini-
strativni status glavnega mesta. Posebnost mest je bila tudi v tem, da so
se notranje členila na rajone. Tako je ostalo do leta 1952, ko so bile v LRS
ponovno ustanovljene občine, ki so bile manjše enote od okrajev, kate-
rih pomen se je postopoma izgubljal, dokler niso bili leta 1965 ukinjeni
(Splošni zakon o ljudskih odborih 1949; Čepič idr. 1979, 899; Mlinar 1975,
75; Javornik 1992, 293–294).
Krajevni ljudski odbori so v LRS neposredno izšli iz narodnoosvobo-
dilnih odborov, ki so se oblikovali že med drugo svetovno vojno, zato se je
z zakonom leta 1946 spremenilo zlasti njihovo poimenovanje. Obseg nji-
hovega teritorija je navadno ustrezal nekdanjim občinam in naj bi idealno
obsegal eno vas, mestece, delavsko naselje ali trg, izjemoma pa več takih
majhnih lokalnih enot. Kakšne so bile njihove pristojnosti? Če gledamo
s stališča zakonske ureditve, le-te niso bile majhne. KLO je bil najnižja
enota uprave, ki je, npr. po zakonu iz leta 1949, pripravljala, izdajala in iz-
vajala krajevni gospodarski plan, ustanavljala kmetijska, industrijska in
druga podjetja – vendar, v skladu s centralizmom, vse to le s privolitvijo,
z navodili in pod nadzorom višjih administrativnih enot, v zadnji instan-
ci pa same vlade in ministrstev LRS: »Izvršilni odbor ljudskega odbora
je odgovoren za opravljanje vseh zadev državne uprave svojemu ljudske-
mu odboru, podrejen pa je tudi izvršilnemu odboru višjega ljudskega od-
bora oziroma vladi ljudske republike in njenim ministrstvom, in sicer v
mejah njihove pristojnosti« (Splošni zakon o ljudskih odborih 1949, 42.
čl.). Upravne aparate lokalne oblasti so sestavljali poverjeništva in komi-
sije, ki so v praksi delovali kot lokalna ministrstva. Za mojo temo so naj-
pomembnejša poverjeništva za kmetijstvo in gozdarstvo, poverjeništvo
za notranje zadeve in kontrolna komisija. Gre za organe, ki so delovali od
ravni OLO naprej. Na ravni KLO so bile panoge državne uprave pod pri-
stojnostjo predsednika in sekretarja, na podlagi odločitev izvršnega od-
bora KLO, ki so jima na pomoč lahko priskočili ustrezni odseki. Značilen
primer neposredne intervencije v delovanje lokalne oblasti je bilo imeno-
vanje poverjenika za notranje zadeve, ki je moral dobiti neposredno so-
glasje od ministrstva za notranje zadeve, na to mesto p je bil lahko »iz-
jemoma« imenovan tudi nekdo izven ljudskega odbora (Splošni zakon o
ljudskih odborih 1949, 88. čl.).
36
