Page 39 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 39
Rdeče klasje
KPS je imela takoj po koncu vojne okoli 5.000 članov, leta 1948 pa
že 38.600 (Čepič 2017, 171). Kmetje so julija 1948 v KPS predstavljali manj
kot deset odstotkov vsega članstva (9,81 %), kar je bilo znatno pod skup-
nim povprečjem v Komunistični partiji Jugoslavije (KPJ), v kateri je nji-
hov delež takrat predstavljal kar 49 % (Drnovšek 2000, Zapis seje poli-
tbiroja CK KPS, 20. maj 1949, 156; Pleterski idr. 1986, 314). Stane Kavčič,
takrat organizacijski sekretar CK KPS, je januarja 1949 poročal, da so čla-
ni vaških partijskih celic v LRS večinoma nameščenci KLO, učitelji, šofer-
ji, polproletarci in le redko pravi kmetje. Ob tem je pokritiziral, da ti par-
tijci večinoma na vse kmete gledajo kot na špekulante in da se partija z
miselnostjo, ki je vladala v teh celicah, ni spoprijela. Žal so v zapisniku
konkretni podatki o socialni strukturi partijskega članstva, ki jih je na
seji podal Kavčič, izpuščeni (Drnovšek 2000, 125). Nekaj mesecev kasne-
je (maja 1949) je Lidija Šentjurc, ki je v CK KPS Kavčiča zamenjala na mes-
tu organizacijskega sekretarja, ponovno odprla vprašanje socialnega se-
stava članstva KPS. Njeni podatki, ki so bili tokrat zabeleženi v zapisniku
seje, niso pritrjevali Kavčičevi močno pesimistični oceni. Delež kmetov
se je med članstvom KPS aprila 1949 povzpel na 14,21 %. Aprila 1949 sicer
76,2 % vseh vasi v LRS sploh ni imelo partijske organizacije, 46,6 % vseh
vasi je bilo brez članov in kandidatov partije, so pa v tamkajšnjih celicah
delavci zastopali 49,15 % članstva, kmetje 34,36, nameščenci 12,78, vsi os-
tali pa 5,2 % (Drnovšek 2000, 157). Septembra 1950 se je številčnost KPS
dvignila na 48.253 članov (prib. 3 % vsega prebivalstva LRS) in 12.41 kan-
didatov (prib. 1 % vsega prebivalstva LRS). Delež kmetov se je tokrat med
članstvom povzpel na 16,27 %, dobra četrtina kmečkega članstva partije
(26,85 %) pa ni bila aktivna v vaseh. Toda hkrati se je celo za malenkost
povečal delež vseh vasi v LRS brez partijske organizacije, in sicer na 77,3%
(od 6.222 vasi jih je imelo partijsko organizacijo 1.413). Vidno pa se je po-
pravil socialni/razredni sestav partijskega članstva na vaseh: 47 % kme-
tov, 32 % delavcev, 10 % nameščencev in 10 % vseh ostalih. Kmetje – čla-
ni partije v vaseh so po deležih pripadali naslednjim socialnim skupinam:
37,20 % je bilo zadružnikov, 42,36 % malih kmetov, 19,81 % srednjih kme-
tov in 0,62 % velikih kmetov (Drnovšek 2000, 228; Čoh Kladnik 2012, 34).
V Okraju Ljubljana – okolica je imela KPS leta 1948 1.215 članov, leta
1950 pa 1.438, medtem ko je imel Mestni komite KPS Ljubljana v istem
času 6.093 oziroma 11.781 članov (AS, 1589/III CK ZKS, 43, 1454, Dnevne
informacije, 25. maj 1950, 1). Na območju OLO Ljubljana – okolica so kme-
tje maja 1949 predstavljali 21,4 % vsega članstva KPS, partijske organi-
39
KPS je imela takoj po koncu vojne okoli 5.000 članov, leta 1948 pa
že 38.600 (Čepič 2017, 171). Kmetje so julija 1948 v KPS predstavljali manj
kot deset odstotkov vsega članstva (9,81 %), kar je bilo znatno pod skup-
nim povprečjem v Komunistični partiji Jugoslavije (KPJ), v kateri je nji-
hov delež takrat predstavljal kar 49 % (Drnovšek 2000, Zapis seje poli-
tbiroja CK KPS, 20. maj 1949, 156; Pleterski idr. 1986, 314). Stane Kavčič,
takrat organizacijski sekretar CK KPS, je januarja 1949 poročal, da so čla-
ni vaških partijskih celic v LRS večinoma nameščenci KLO, učitelji, šofer-
ji, polproletarci in le redko pravi kmetje. Ob tem je pokritiziral, da ti par-
tijci večinoma na vse kmete gledajo kot na špekulante in da se partija z
miselnostjo, ki je vladala v teh celicah, ni spoprijela. Žal so v zapisniku
konkretni podatki o socialni strukturi partijskega članstva, ki jih je na
seji podal Kavčič, izpuščeni (Drnovšek 2000, 125). Nekaj mesecev kasne-
je (maja 1949) je Lidija Šentjurc, ki je v CK KPS Kavčiča zamenjala na mes-
tu organizacijskega sekretarja, ponovno odprla vprašanje socialnega se-
stava članstva KPS. Njeni podatki, ki so bili tokrat zabeleženi v zapisniku
seje, niso pritrjevali Kavčičevi močno pesimistični oceni. Delež kmetov
se je med članstvom KPS aprila 1949 povzpel na 14,21 %. Aprila 1949 sicer
76,2 % vseh vasi v LRS sploh ni imelo partijske organizacije, 46,6 % vseh
vasi je bilo brez članov in kandidatov partije, so pa v tamkajšnjih celicah
delavci zastopali 49,15 % članstva, kmetje 34,36, nameščenci 12,78, vsi os-
tali pa 5,2 % (Drnovšek 2000, 157). Septembra 1950 se je številčnost KPS
dvignila na 48.253 članov (prib. 3 % vsega prebivalstva LRS) in 12.41 kan-
didatov (prib. 1 % vsega prebivalstva LRS). Delež kmetov se je tokrat med
članstvom povzpel na 16,27 %, dobra četrtina kmečkega članstva partije
(26,85 %) pa ni bila aktivna v vaseh. Toda hkrati se je celo za malenkost
povečal delež vseh vasi v LRS brez partijske organizacije, in sicer na 77,3%
(od 6.222 vasi jih je imelo partijsko organizacijo 1.413). Vidno pa se je po-
pravil socialni/razredni sestav partijskega članstva na vaseh: 47 % kme-
tov, 32 % delavcev, 10 % nameščencev in 10 % vseh ostalih. Kmetje – čla-
ni partije v vaseh so po deležih pripadali naslednjim socialnim skupinam:
37,20 % je bilo zadružnikov, 42,36 % malih kmetov, 19,81 % srednjih kme-
tov in 0,62 % velikih kmetov (Drnovšek 2000, 228; Čoh Kladnik 2012, 34).
V Okraju Ljubljana – okolica je imela KPS leta 1948 1.215 članov, leta
1950 pa 1.438, medtem ko je imel Mestni komite KPS Ljubljana v istem
času 6.093 oziroma 11.781 članov (AS, 1589/III CK ZKS, 43, 1454, Dnevne
informacije, 25. maj 1950, 1). Na območju OLO Ljubljana – okolica so kme-
tje maja 1949 predstavljali 21,4 % vsega članstva KPS, partijske organi-
39
