Page 40 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 40
kmet, pol proletarec
zacije pa so obstajale v 212 od 405 vaseh (52 %). Ti deleži so bili glede na
celotno Ljubljansko oblast močno nad povprečjem, kajti v njej je imelo
takrat samo 16 % vasi celice (612 vaških celic), skupen delež kmetov pa je
znašal skromnih 11,7 % (AS, 1589/III CK ZKS, 41, 1356, Petdnevno infor-
mativno poročilo, 30. maj 1949, 1 in 3). Ne glede na pozitivno odstopanje
od povprečja celotne KPS v LRS in Ljubljanski oblasti je bil delež kmetov
članov KPS na območju OLO Ljubljana – okolica še vedno precej nizek,
obstajal pa je zelo soliden delež vasi, ki so imele partijsko organizacijo. Ta
dva podatka že sama na sebi namigujeta, da te vasi niso imele popolno-
ma kmetijskega značaja. Toda navedeno poročilo ne pove, kdo so bili po-
leg kmetov drugi člani KPS in glede na primerljive podatke, ki sem jih na-
vedel malo prej, nikakor ni mogoče preprosto ugibati, da so bili vsi ostali
izključno delavci.
Relativno nizko število organiziranih komunistk in komunistov je v
Sloveniji zato kompenzirala množična politična organizacija Osvobodilna
fronta (OF), ki je ob svojem 3. kongresu (1951) štela nič manj kot 676.500
članov, kar je predstavljalo dve tretjini vseh volilnih upravičencev, tretji-
no več kot leta 1945, in je imela 3.560 organizacij (Voglar 1994, 202). OF,
kot del Ljudske fronte Jugoslavije (LFJ), je imela tudi funkcijo politične-
ga dežnika, pod katerim so na povojnih volitvah enotno nastopile še dru-
ge organizacije: Ljudska mladina Slovenije, ki se je leta 1948, kot povsod
v Jugoslaviji, združila s SKOJ-em (Pleterski idr. 1986, 314), Antifašistična
fronta žensk (AFŽ) in sindikati. Vse do informbirojevskega spora je bilo
delovanje KPS zelo diskretno, v javnosti je nastopala preko OF-LFJ, ki je
leta 1949 sprejela tudi program KPJ za svojega (Režek 2005a, 931). Zaradi
tega pri političnih karakteristikah agrarnih interesentov (1947) v OLO
Ljubljana – okolica, vsaj tistih, ki jih je zajela moja raziskava, članstvo v
partiji ni nikjer niti omenjeno, namesto tega pa je bila včasih zabeležena
vključenost posameznic in posameznikov v OF pa tudi njihova predvojna
politična pripadnost. V slednjih primerih prav tako niso zabeležili nobe-
nega komunista, razen morda v enem samem primeru, ko bi se le-ta uteg-
nil skrivati za zelo ohlapnim opisom, da je bil v »delavskem gibanju«.
Značilni primer sodelovanja oziroma prepletanja med lokalno obla-
stjo in organizacijami delovnega ljudstva nam izpričujejo ohranjeni do-
kumenti revizije agrarne reforme v OLO Ljubljana – okolica iz začet-
ka leta 1947. Pri enem primeru je Okrajna komisija za agrarno reformo
Ljubljana KLO Dolsko zaprosila za podatke o 18 družinskih glavarjih in
njihovih gospodinjstvih, o slednjih pa so ohranjene samo politične ka-
40
zacije pa so obstajale v 212 od 405 vaseh (52 %). Ti deleži so bili glede na
celotno Ljubljansko oblast močno nad povprečjem, kajti v njej je imelo
takrat samo 16 % vasi celice (612 vaških celic), skupen delež kmetov pa je
znašal skromnih 11,7 % (AS, 1589/III CK ZKS, 41, 1356, Petdnevno infor-
mativno poročilo, 30. maj 1949, 1 in 3). Ne glede na pozitivno odstopanje
od povprečja celotne KPS v LRS in Ljubljanski oblasti je bil delež kmetov
članov KPS na območju OLO Ljubljana – okolica še vedno precej nizek,
obstajal pa je zelo soliden delež vasi, ki so imele partijsko organizacijo. Ta
dva podatka že sama na sebi namigujeta, da te vasi niso imele popolno-
ma kmetijskega značaja. Toda navedeno poročilo ne pove, kdo so bili po-
leg kmetov drugi člani KPS in glede na primerljive podatke, ki sem jih na-
vedel malo prej, nikakor ni mogoče preprosto ugibati, da so bili vsi ostali
izključno delavci.
Relativno nizko število organiziranih komunistk in komunistov je v
Sloveniji zato kompenzirala množična politična organizacija Osvobodilna
fronta (OF), ki je ob svojem 3. kongresu (1951) štela nič manj kot 676.500
članov, kar je predstavljalo dve tretjini vseh volilnih upravičencev, tretji-
no več kot leta 1945, in je imela 3.560 organizacij (Voglar 1994, 202). OF,
kot del Ljudske fronte Jugoslavije (LFJ), je imela tudi funkcijo politične-
ga dežnika, pod katerim so na povojnih volitvah enotno nastopile še dru-
ge organizacije: Ljudska mladina Slovenije, ki se je leta 1948, kot povsod
v Jugoslaviji, združila s SKOJ-em (Pleterski idr. 1986, 314), Antifašistična
fronta žensk (AFŽ) in sindikati. Vse do informbirojevskega spora je bilo
delovanje KPS zelo diskretno, v javnosti je nastopala preko OF-LFJ, ki je
leta 1949 sprejela tudi program KPJ za svojega (Režek 2005a, 931). Zaradi
tega pri političnih karakteristikah agrarnih interesentov (1947) v OLO
Ljubljana – okolica, vsaj tistih, ki jih je zajela moja raziskava, članstvo v
partiji ni nikjer niti omenjeno, namesto tega pa je bila včasih zabeležena
vključenost posameznic in posameznikov v OF pa tudi njihova predvojna
politična pripadnost. V slednjih primerih prav tako niso zabeležili nobe-
nega komunista, razen morda v enem samem primeru, ko bi se le-ta uteg-
nil skrivati za zelo ohlapnim opisom, da je bil v »delavskem gibanju«.
Značilni primer sodelovanja oziroma prepletanja med lokalno obla-
stjo in organizacijami delovnega ljudstva nam izpričujejo ohranjeni do-
kumenti revizije agrarne reforme v OLO Ljubljana – okolica iz začet-
ka leta 1947. Pri enem primeru je Okrajna komisija za agrarno reformo
Ljubljana KLO Dolsko zaprosila za podatke o 18 družinskih glavarjih in
njihovih gospodinjstvih, o slednjih pa so ohranjene samo politične ka-
40
