Page 41 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 41
Rdeče klasje
rakteristike in drugi podatki, ki jih je zapisal sekretar krajevnega odbo-
ra Osvobodilne fronte (KOOF). Še nazornejši je primer KLO Verd, kjer je
seznam interesentov s podatki o družinskih članih gospodinjstev prip-
ravil predsednik KLO, politične karakteristike pa sta napisala sekretar
in predsednik KOOF Verd. Pri obeh primerih ni šlo samo za prepletenost
med delovanjema lokalne oblasti in organizacije delovnega ljudstva, tem-
več tudi za prepletenost med tistimi, ki so take politične ocene sestavlja-
li, in tistimi, ki so bili ocenjeni. Funkcionarja OF sta bila v obeh KLO na-
mreč tudi sama agrarna interesenta in sta politično ocenila še sama sebe.
Ljudska oblast je bila v Sloveniji po drugi svetovni vojni vsekakor zelo
pristranska, vendar ne samo v ideološkem pogledu. Še kako so štele me-
dosebne povezave in zasebni interesi.
Preživetje in podjetnost v času socialistične izgradnje
Čepič je v svoji monografiji o agrarni reformi opozoril na pomembno, za-
nimivo in tudi nekoliko skrivnostno skupino posestev »nekmetov«, ki so
v LRS predstavljali najštevilčnejšo skupino razlaščenih posesti takoj po
drugi svetovni vojni. Od 11.343 vseh razlaščenih in zaplenjenih posesti
v LRS je bilo 1. 7. 1947, tj. ob koncu agrarne reforme, »nekmečkih« 1.208
(11 %), vendar je bil delež njihove zemlje od vse, ki je prišla pod zemljiški
sklad LRS, majhen. Vsega skupaj 13.835 ha, kar je bilo 5 % vse zemlje v ze-
mljiškem skladu. Kljub temu je bil njihov delež več kot trikrat večji od po-
sestev »pravih« kmetov, ki so bili razlaščeni za višek nad 30 ha. Slednjih je
bilo v celi LRS samo 167 (Čepič 1995, 112 in 122).
Na območju OLO Ljubljana – okolica je bilo dne 30. 3. 1946, tj. v času,
ko se je agrarna reforma v LRS v glavnem že bližala h koncu, evidenti-
ranih 45 posestev »nekmetov«. To sicer najverjetneje ni popolna niti do-
končna številka vseh tovrstnih razlaščencev, kajti Čepič opozarja, da so
po koncu agrarne reforme razlaščevali samo še to skupino zemljiških la-
stnikov (1995, 123). Za primerjavo je mogoče navesti podatke o razlasti-
tvah in zaplembah zemlje »nekmetov« za ljubljansko okrožje na dan 1.
9. 1946, ki jih je zbral Čepič. Pri tem pa moramo seveda upoštevati, da
so v ljubljansko okrožje poleg Okraja Ljubljana – okolica takrat spadali
še drugi okraji, in sicer Jesenice, Kamnik, Kranj, Škofja Loka, Rakek in
Grosuplje. V ljubljanskem okrožju je bilo do 1. 9. 1946 zaplenjenih in raz-
laščenih 268 posestev »nekmetov,« skupaj za 1.049 ha obdelovalne zem-
lje, 2.836 ha gozda in 324 ha ostalega oziroma vsega skupaj 4.209 ha (Čepič
1995, 128–131).
41
rakteristike in drugi podatki, ki jih je zapisal sekretar krajevnega odbo-
ra Osvobodilne fronte (KOOF). Še nazornejši je primer KLO Verd, kjer je
seznam interesentov s podatki o družinskih članih gospodinjstev prip-
ravil predsednik KLO, politične karakteristike pa sta napisala sekretar
in predsednik KOOF Verd. Pri obeh primerih ni šlo samo za prepletenost
med delovanjema lokalne oblasti in organizacije delovnega ljudstva, tem-
več tudi za prepletenost med tistimi, ki so take politične ocene sestavlja-
li, in tistimi, ki so bili ocenjeni. Funkcionarja OF sta bila v obeh KLO na-
mreč tudi sama agrarna interesenta in sta politično ocenila še sama sebe.
Ljudska oblast je bila v Sloveniji po drugi svetovni vojni vsekakor zelo
pristranska, vendar ne samo v ideološkem pogledu. Še kako so štele me-
dosebne povezave in zasebni interesi.
Preživetje in podjetnost v času socialistične izgradnje
Čepič je v svoji monografiji o agrarni reformi opozoril na pomembno, za-
nimivo in tudi nekoliko skrivnostno skupino posestev »nekmetov«, ki so
v LRS predstavljali najštevilčnejšo skupino razlaščenih posesti takoj po
drugi svetovni vojni. Od 11.343 vseh razlaščenih in zaplenjenih posesti
v LRS je bilo 1. 7. 1947, tj. ob koncu agrarne reforme, »nekmečkih« 1.208
(11 %), vendar je bil delež njihove zemlje od vse, ki je prišla pod zemljiški
sklad LRS, majhen. Vsega skupaj 13.835 ha, kar je bilo 5 % vse zemlje v ze-
mljiškem skladu. Kljub temu je bil njihov delež več kot trikrat večji od po-
sestev »pravih« kmetov, ki so bili razlaščeni za višek nad 30 ha. Slednjih je
bilo v celi LRS samo 167 (Čepič 1995, 112 in 122).
Na območju OLO Ljubljana – okolica je bilo dne 30. 3. 1946, tj. v času,
ko se je agrarna reforma v LRS v glavnem že bližala h koncu, evidenti-
ranih 45 posestev »nekmetov«. To sicer najverjetneje ni popolna niti do-
končna številka vseh tovrstnih razlaščencev, kajti Čepič opozarja, da so
po koncu agrarne reforme razlaščevali samo še to skupino zemljiških la-
stnikov (1995, 123). Za primerjavo je mogoče navesti podatke o razlasti-
tvah in zaplembah zemlje »nekmetov« za ljubljansko okrožje na dan 1.
9. 1946, ki jih je zbral Čepič. Pri tem pa moramo seveda upoštevati, da
so v ljubljansko okrožje poleg Okraja Ljubljana – okolica takrat spadali
še drugi okraji, in sicer Jesenice, Kamnik, Kranj, Škofja Loka, Rakek in
Grosuplje. V ljubljanskem okrožju je bilo do 1. 9. 1946 zaplenjenih in raz-
laščenih 268 posestev »nekmetov,« skupaj za 1.049 ha obdelovalne zem-
lje, 2.836 ha gozda in 324 ha ostalega oziroma vsega skupaj 4.209 ha (Čepič
1995, 128–131).
41
