Page 43 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 43
Rdeče klasje
mete« oziroma, natančneje, med polkmete ali polproletariat. »Nekmete«
v preglednici 1 pa bi po drugi strani v večini primerov zelo težko uvrsti-
li med polproletariat. Poklicna in še bolj posestna struktura teh »nekme-
tov« namreč izkazuje, da v mnogih primerih dohodkov niso pridobivali z
delom na zemlji temveč od zemlje v obliki različnih rent. Nedvomno je bil
tak primer advokata, ki je imel stalno prebivališče v Ljubljani in je bil raz-
laščen za kar 28 ha gozdov. V tem primeru imamo nedvomno opravka s
posameznikom, ki se je poklicno, statusno in premoženjsko popolnoma
razlikoval od »nekmetov« z majhnimi kmetijskimi posestvi, ki so sestav-
ljali družinske proračune z dohodki iz različnih dejavnosti, med kateri-
mi je bila, kot bomo videli v nadaljevanju, najpogostejša zaposlitev v in-
dustrijski, obrtni in storitveni dejavnosti. Podobno lahko sklepamo tudi
v primeru žene sodnika z bivališčem v središču Ljubljane, ki jo je ljudska
oblast »olajšala« za 10 ha gozdov. Primer tovarnarja (v resnici je šlo za
žensko osebo) iz bližine Litije je na drugi strani nenavadnejši, saj je šlo za
razlastitev skromnih 1,34 ha obdelovalne zemlje. V tem primeru bi lahko
sklepali, da je šlo za t. i. »športno« zemljo, tj. zemljišče, ki je bilo bolj kot
čemu drugemu namenjeno prostočasnim dejavnostim. Nekoliko skriv-
nosten in zanimiv, v odsotnosti podrobnejših pojasnil pa tudi nerazlo-
žljiv je primer moškega, ki je bil po poklicu pismonoša z bivališčem v bli-
žine Litije in je bil razlaščen za skoraj 4 ha obdelovalne zemlje ter za več
kot 20 ha gozdov.
Med najzapletenejše, a za mojo problematiko tudi najzanimivejše
primere pa zanesljive sodi skupina gostilničarjev, mesarjev in trgovcev.
Kot je razvidno iz preglednice 1, so posamezniki iz te skupine v danem
trenutku predstavljali natanko tretjino vseh razlaščenih »nekmetov« v
OLO Ljubljana – okolica. Kot ugotavlja Čepič, je prav ta skupina v LRS na
splošno predstavljala tudi trd oreh za oblast, saj je zaradi njih prišlo celo
do nesoglasja med Javnim tožilcem Slovenije in Ministrstvom za kme-
tijstvo in gozdarstvo, kamor so razlaščenci med drugim pošiljali pritož-
be. Nemalokrat so namreč zemljo te skupine obdelovale njihove družine,
zato so se tovrstni razlaščenci običajno branili z argumentom, da je kme-
tijstvo v resnici njihova glavna dejavnost. Tožilstvo je takrat tudi naspro-
tovalo avtomatičnemu razlaščevanju, kajti tudi po njegovem mnenju so
bili ti posamezniki v resnici kmetje in so dejansko izpolnjevali kriterij
delovnega odnosa do zemlje, kar je bil sicer po agrarni reformi osnovni
kriterij pravice do lastništva nad zemljo. Ministrstvo ni menilo tako, saj
je na navedene primere gledalo z druge strani. Namreč, presežno zem-
43
mete« oziroma, natančneje, med polkmete ali polproletariat. »Nekmete«
v preglednici 1 pa bi po drugi strani v večini primerov zelo težko uvrsti-
li med polproletariat. Poklicna in še bolj posestna struktura teh »nekme-
tov« namreč izkazuje, da v mnogih primerih dohodkov niso pridobivali z
delom na zemlji temveč od zemlje v obliki različnih rent. Nedvomno je bil
tak primer advokata, ki je imel stalno prebivališče v Ljubljani in je bil raz-
laščen za kar 28 ha gozdov. V tem primeru imamo nedvomno opravka s
posameznikom, ki se je poklicno, statusno in premoženjsko popolnoma
razlikoval od »nekmetov« z majhnimi kmetijskimi posestvi, ki so sestav-
ljali družinske proračune z dohodki iz različnih dejavnosti, med kateri-
mi je bila, kot bomo videli v nadaljevanju, najpogostejša zaposlitev v in-
dustrijski, obrtni in storitveni dejavnosti. Podobno lahko sklepamo tudi
v primeru žene sodnika z bivališčem v središču Ljubljane, ki jo je ljudska
oblast »olajšala« za 10 ha gozdov. Primer tovarnarja (v resnici je šlo za
žensko osebo) iz bližine Litije je na drugi strani nenavadnejši, saj je šlo za
razlastitev skromnih 1,34 ha obdelovalne zemlje. V tem primeru bi lahko
sklepali, da je šlo za t. i. »športno« zemljo, tj. zemljišče, ki je bilo bolj kot
čemu drugemu namenjeno prostočasnim dejavnostim. Nekoliko skriv-
nosten in zanimiv, v odsotnosti podrobnejših pojasnil pa tudi nerazlo-
žljiv je primer moškega, ki je bil po poklicu pismonoša z bivališčem v bli-
žine Litije in je bil razlaščen za skoraj 4 ha obdelovalne zemlje ter za več
kot 20 ha gozdov.
Med najzapletenejše, a za mojo problematiko tudi najzanimivejše
primere pa zanesljive sodi skupina gostilničarjev, mesarjev in trgovcev.
Kot je razvidno iz preglednice 1, so posamezniki iz te skupine v danem
trenutku predstavljali natanko tretjino vseh razlaščenih »nekmetov« v
OLO Ljubljana – okolica. Kot ugotavlja Čepič, je prav ta skupina v LRS na
splošno predstavljala tudi trd oreh za oblast, saj je zaradi njih prišlo celo
do nesoglasja med Javnim tožilcem Slovenije in Ministrstvom za kme-
tijstvo in gozdarstvo, kamor so razlaščenci med drugim pošiljali pritož-
be. Nemalokrat so namreč zemljo te skupine obdelovale njihove družine,
zato so se tovrstni razlaščenci običajno branili z argumentom, da je kme-
tijstvo v resnici njihova glavna dejavnost. Tožilstvo je takrat tudi naspro-
tovalo avtomatičnemu razlaščevanju, kajti tudi po njegovem mnenju so
bili ti posamezniki v resnici kmetje in so dejansko izpolnjevali kriterij
delovnega odnosa do zemlje, kar je bil sicer po agrarni reformi osnovni
kriterij pravice do lastništva nad zemljo. Ministrstvo ni menilo tako, saj
je na navedene primere gledalo z druge strani. Namreč, presežno zem-
43
