Page 44 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 44
kmet, pol proletarec
ljo naj bi ta skupina nakupila iz dohodkov nekmetijskih dejavnosti, ne-
malokrat od zadolženih kmetov, in jo potem obdelovala z najeto delovno
silo ali jo dajala v zakup, s čimer naj bi pomembno prispevala k razsloje-
vanju vasi in obubožanju večine kmetov. Na koncu je obveljala interpre-
tacija ministrstva, so pa bili tovrstni razlaščenci upravičeni, da obdržijo
določen del zemlje, običajno med 2 in 5 ha ter tudi za odškodnino (Čepič
1995, 122–124).
Pri konkretnih primerih gostilničarjev, mesarjev in trgovcev iz lju-
bljanske okolice moram najprej opozoriti, da glede na njihovo lastništvo
obdelovalne zemlje in gozdov še zdaleč nimamo opravka s popolnoma ho-
mogeno skupino. Npr., že dva gostilničarja, ki sta imela oba stalno biva-
lišče na Litijski cesti pri Ljubljani, sta se znatno razlikovala po lastništvu
gozdov. Prvemu so odvzeli slaba 2,5 ha gozdov, drugemu pa skoraj 26 ha
gozdov in slaba 0,5 ha obdelovalne zemlje. To pomeni, da je bil dohodek
od gozda pri drugem gostilničarju zanesljivo nezanemarljiva postavka v
družinskem proračunu, medtem ko lahko pri prvem z malo tveganja skle-
pamo, da je družini gozd slej ko prej služil bolj za domačo rabo kot pra-
vi kapital. In nadalje, mesar iz Vižmarij in njegov sovaščan trgovec sta
ob svoji obrti imela bolj malo gozda; prvemu so vzeli 2,7 ha, drugemu pa
1, 4 ha. Njuno veliko nasprotje je bil gostilničar in mesar iz Dragomerja.
Njegov primer izstopa tudi zato, ker sta deleža med razlaščeno obdeloval-
no zemljo in gozdom zelo uravnotežena – in ne majhna, kajti razlastili so
ga za skoraj 9, 5 ha obdelovalne zemlje in več kot 11 ha gozdov. Bistveno
gospodarsko močnejši od obeh primerov iz Vižmarij je bil tudi mesar in
gostilničar iz Polja, ki je izgubil 7,6 ha gozdov, trdnejši je bil tudi gostilni-
čar in trgovec iz Podpeči, ki je izgubil natanko 1,5 ha obdelovalne zemlje,
ob tem pa še 5 ha gozda. Daleč največ od vseh na dotičnem seznamu je si-
cer izgubila neka »zasebnica« iz Bevk na Ljubljanskem barju, ki so jo raz-
lastili za več kot 36 ha obdelovalne zemlje in še za slabih 13 ha gozda ozi-
roma skupaj za nekaj več kot 49 ha. Žal pri tem primeru ne vemo, s čim bi
se ta »zasebnica« utegnila poklicno ukvarjati. Obstaja pa razmeroma veli-
ka verjetnost, da je bila vdova ali naslednica družinskega premoženja, kar
je bil verjetno njen glavni vir dohodkov.
Razlike v premoženju slej ko prej niso bile edine, ki bi utegnile razlo-
čevati pravkar opisano in, kot zdaj lahko z gotovostjo zatrdim, tudi precej
nehomogeno skupino »nekmetov«. Šolska marksistična razlaga je razlike
med skupinami in posamezniki tradicionalno izpeljevala iz njihovega ne-
enakega položaja v družbeni proizvodnji (Lenin 1950, 206):
44
ljo naj bi ta skupina nakupila iz dohodkov nekmetijskih dejavnosti, ne-
malokrat od zadolženih kmetov, in jo potem obdelovala z najeto delovno
silo ali jo dajala v zakup, s čimer naj bi pomembno prispevala k razsloje-
vanju vasi in obubožanju večine kmetov. Na koncu je obveljala interpre-
tacija ministrstva, so pa bili tovrstni razlaščenci upravičeni, da obdržijo
določen del zemlje, običajno med 2 in 5 ha ter tudi za odškodnino (Čepič
1995, 122–124).
Pri konkretnih primerih gostilničarjev, mesarjev in trgovcev iz lju-
bljanske okolice moram najprej opozoriti, da glede na njihovo lastništvo
obdelovalne zemlje in gozdov še zdaleč nimamo opravka s popolnoma ho-
mogeno skupino. Npr., že dva gostilničarja, ki sta imela oba stalno biva-
lišče na Litijski cesti pri Ljubljani, sta se znatno razlikovala po lastništvu
gozdov. Prvemu so odvzeli slaba 2,5 ha gozdov, drugemu pa skoraj 26 ha
gozdov in slaba 0,5 ha obdelovalne zemlje. To pomeni, da je bil dohodek
od gozda pri drugem gostilničarju zanesljivo nezanemarljiva postavka v
družinskem proračunu, medtem ko lahko pri prvem z malo tveganja skle-
pamo, da je družini gozd slej ko prej služil bolj za domačo rabo kot pra-
vi kapital. In nadalje, mesar iz Vižmarij in njegov sovaščan trgovec sta
ob svoji obrti imela bolj malo gozda; prvemu so vzeli 2,7 ha, drugemu pa
1, 4 ha. Njuno veliko nasprotje je bil gostilničar in mesar iz Dragomerja.
Njegov primer izstopa tudi zato, ker sta deleža med razlaščeno obdeloval-
no zemljo in gozdom zelo uravnotežena – in ne majhna, kajti razlastili so
ga za skoraj 9, 5 ha obdelovalne zemlje in več kot 11 ha gozdov. Bistveno
gospodarsko močnejši od obeh primerov iz Vižmarij je bil tudi mesar in
gostilničar iz Polja, ki je izgubil 7,6 ha gozdov, trdnejši je bil tudi gostilni-
čar in trgovec iz Podpeči, ki je izgubil natanko 1,5 ha obdelovalne zemlje,
ob tem pa še 5 ha gozda. Daleč največ od vseh na dotičnem seznamu je si-
cer izgubila neka »zasebnica« iz Bevk na Ljubljanskem barju, ki so jo raz-
lastili za več kot 36 ha obdelovalne zemlje in še za slabih 13 ha gozda ozi-
roma skupaj za nekaj več kot 49 ha. Žal pri tem primeru ne vemo, s čim bi
se ta »zasebnica« utegnila poklicno ukvarjati. Obstaja pa razmeroma veli-
ka verjetnost, da je bila vdova ali naslednica družinskega premoženja, kar
je bil verjetno njen glavni vir dohodkov.
Razlike v premoženju slej ko prej niso bile edine, ki bi utegnile razlo-
čevati pravkar opisano in, kot zdaj lahko z gotovostjo zatrdim, tudi precej
nehomogeno skupino »nekmetov«. Šolska marksistična razlaga je razlike
med skupinami in posamezniki tradicionalno izpeljevala iz njihovega ne-
enakega položaja v družbeni proizvodnji (Lenin 1950, 206):
44
