Page 42 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 42
kmet, pol proletarec
Preglednica 1: Poklicna struktura nekmetov v Okraju Ljubljana – okolica,
ki jim je bil v agrarni reformi evidentiran presežek posestev (n = 45), leta 1946
Poklic Število % Poklic Število %
gostilničar 5 11,1 advokat 1 2,2
mesar 5 11,1 žena sodnika 1 2,2
mesar – gostilničar 2 4,4 tesarski mojster 1 2,2
uradnik/-ca 5 11,1 kamnosek 1 2,2
zasebnik/-ca 3 6,6 pečar 1 2,2
dijak 2 4,4 pismonoša 1 2,2
trgovec 1 2,2 čevljar 1 2,2
gostilničar – trgovec 1 2,2 električar 1 2,2
lesni trgovec 1 2,2 prevoznik 1 2,2
tovarnar 1 2,2 nenavedeno 10 22,2
Vir: ZAL, 31/1, OLO LJO, 144, 393, Seznam presežka posestev nekmetov v okraju
Ljubljana – okolica, 30. marec 1946.
Vsem »nekmetom« na področju OLO Ljubljana – okolica so takrat z
razlastitvijo odvzeli 160,5 ha obdelovalne zemlje in 390 ha gozdov oziro-
ma vsega skupaj 550,5 ha zemlje. Od te zemlje so do zapisanega dne raz-
delili dober 151 ha zemlje.
Kdo so bili »nekmetje« v okolici Ljubljane? V preglednici 1 so predsta-
vljeni njihovi poklici, kot so bili evidentirani v času njihove razlastitve.
Ljudska oblast je v Sloveniji v letih po drugi svetovni vojni v resnici loči-
la dve zelo različni skupini »nekmetov«. V prvi skupini, glede na popis ze-
mljišč iz leta 1947, so to bili vsi tisti, kjer je tudi samo en družinski član (ne
nujno gospodar) delal izven kmečkega gospodarstva. Kot rečeno, je nji-
hov delež predstavljal kar 34,5 % vseh kmečkih gospodarstev v LRS in je
bil tudi številčno največji. Po Čepičevi ugotovitvi so bili to v glavnem mali
kmetje z do 5 ha velikimi posestvi, med katerimi pa jih večina v resnici
ni imela več kot 0,5 ha. Ob tem je treba upoštevati, da je statistika sem-
kaj štela tudi cerkvena posestva, vendar je bil njihov številčni delež zane-
marljiv, vsega 1,2 %. Po Čepiču je mogoče to veliko skupino podeželskega
prebivalstva, ki je za lastno preživetje nujno potrebovala dodatno zapo-
slitev ali pridobitno dejavnost, v resnici označiti za »polkmete« oziroma
»polproletariat«, kot so jim v uradnem žargonu takrat najpogosteje rek-
li (Čepič 1995, 249–251). Ko bom v nadaljevanju analiziral poklicno struk-
turo gospodinjstev agrarnih interesentov, bom pokazal, da bi večina teh
gospodinjstev glede na navedene kriterije pravzaprav spadala med »nek-
42
Preglednica 1: Poklicna struktura nekmetov v Okraju Ljubljana – okolica,
ki jim je bil v agrarni reformi evidentiran presežek posestev (n = 45), leta 1946
Poklic Število % Poklic Število %
gostilničar 5 11,1 advokat 1 2,2
mesar 5 11,1 žena sodnika 1 2,2
mesar – gostilničar 2 4,4 tesarski mojster 1 2,2
uradnik/-ca 5 11,1 kamnosek 1 2,2
zasebnik/-ca 3 6,6 pečar 1 2,2
dijak 2 4,4 pismonoša 1 2,2
trgovec 1 2,2 čevljar 1 2,2
gostilničar – trgovec 1 2,2 električar 1 2,2
lesni trgovec 1 2,2 prevoznik 1 2,2
tovarnar 1 2,2 nenavedeno 10 22,2
Vir: ZAL, 31/1, OLO LJO, 144, 393, Seznam presežka posestev nekmetov v okraju
Ljubljana – okolica, 30. marec 1946.
Vsem »nekmetom« na področju OLO Ljubljana – okolica so takrat z
razlastitvijo odvzeli 160,5 ha obdelovalne zemlje in 390 ha gozdov oziro-
ma vsega skupaj 550,5 ha zemlje. Od te zemlje so do zapisanega dne raz-
delili dober 151 ha zemlje.
Kdo so bili »nekmetje« v okolici Ljubljane? V preglednici 1 so predsta-
vljeni njihovi poklici, kot so bili evidentirani v času njihove razlastitve.
Ljudska oblast je v Sloveniji v letih po drugi svetovni vojni v resnici loči-
la dve zelo različni skupini »nekmetov«. V prvi skupini, glede na popis ze-
mljišč iz leta 1947, so to bili vsi tisti, kjer je tudi samo en družinski član (ne
nujno gospodar) delal izven kmečkega gospodarstva. Kot rečeno, je nji-
hov delež predstavljal kar 34,5 % vseh kmečkih gospodarstev v LRS in je
bil tudi številčno največji. Po Čepičevi ugotovitvi so bili to v glavnem mali
kmetje z do 5 ha velikimi posestvi, med katerimi pa jih večina v resnici
ni imela več kot 0,5 ha. Ob tem je treba upoštevati, da je statistika sem-
kaj štela tudi cerkvena posestva, vendar je bil njihov številčni delež zane-
marljiv, vsega 1,2 %. Po Čepiču je mogoče to veliko skupino podeželskega
prebivalstva, ki je za lastno preživetje nujno potrebovala dodatno zapo-
slitev ali pridobitno dejavnost, v resnici označiti za »polkmete« oziroma
»polproletariat«, kot so jim v uradnem žargonu takrat najpogosteje rek-
li (Čepič 1995, 249–251). Ko bom v nadaljevanju analiziral poklicno struk-
turo gospodinjstev agrarnih interesentov, bom pokazal, da bi večina teh
gospodinjstev glede na navedene kriterije pravzaprav spadala med »nek-
42
