Page 45 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 45
Rdeče klasje
Razrede imenujemo velike skupine ljudi, ki se med seboj razlikuje-
jo po svojem mestu v zgodovinsko določenem načinu družbene proi-
zvodnje, po svojem odnosu do proizvajalnih sredstev, po svoji vlogi v
družbeni organizaciji dela in torej tudi po načinu pridobivanja ter po
velikosti tistega deleža družbenega bogastva, s katerim razpolagajo.
Razredi so take skupine ljudi, izmed katerih si ena lahko prisvaja delo
druge skupine zaradi njunega različnega mesta v določenem sistemu
družbenega gospodarstva.
Sodobne marksistične in njim bližnje ali vsaj primerljive družbene
teorije ter analize v zgodovinopisju, ekonomiji ter sociologiji imajo ome-
njeno definicijo že zdavnaj v najboljšem primeru zgolj za izhodišče razi-
skovanja, nikakor pa ne za zadostno. Pierre Bourdieu, npr., je s svojo te-
orijo o različnih oblikah kapitala, kot sta socialni in kulturni kapital,
ponudil uvid v formiranje skupin – razredov, do katerega ne prihaja ne-
posredno ali izključno zaradi neenakosti položaja v proizvodnji, tj. v zad-
nji instanci zaradi razlik v premoženju (1984, 114–125). Povojna ljudska
oblast v LRS s KPS na čelu se je sicer zelo trudila svoje politike utemeljeva-
ti na šolskem marksizmu. Tisto, kar je opažala družbena teorija v desetle-
tjih po drugi svetovni vojni, je revolucionarna oblast zelo dobro čutila pri
svoji praksi. Opažanja inštruktorske uprave pri CK KPS so bila prav v ok-
raju Ljubljana – okolica maja 1949 naslednja: »Socialni sestav kmetijskih
zadrug kaže 40 % velikih kmetov in imajo glavno besedo še vedno bivši
vaški trgovci« (AS, 1589/III, CK ZKS, 41, 1356, Petdnevno informativno
poročilo, 30. maj 1949, 1). Maja 1949 zasebnih vaških trgovcev v LRS prak-
tično ni bilo nikjer več, toda glede na partijsko poročilo je njihov vpliv na
podeželju nekako preživel. Možno je sicer, da gre tukaj za pretiravanje in
iskanje grešnih kozlov za premnoge težave tistega časa, kar pa še ne iz-
ključuje možnosti, da je vpliv bivših mogotcev na vasi še vedno obstajal.
V navedem primeru skoraj zagotovo (še) ne gre za vpliv bivših zasebnih
trgovcev v kmetijskih obdelovalnih/delovnih zadrugah, kajti v istem po-
ročilu se le-te pojavljajo z akronimom KOZ, temveč najverjetneje v splo-
šnih kmetijskih zadrugah, ki so bile takrat pravzaprav trgovsko-nabavna
oziroma odkupna podjetja, hkrati pa tudi centri za strokovno pomoč, kul-
turo in propagando. Smiselna razlaga bi bila, da so nekateri bivši trgovci
po razlastitvi zaradi svojih izkušenj in poslovnih sposobnosti našli delo
v takih zadrugah, kajti novega kadra je primanjkovalo. Kavčič je februar-
ja 1949, denimo, poročal, da večino industrijskih magazinov vodijo bivši
trgovci, kadra iz delavskih vrst pa je bilo premalo (Drnovšek 2000, 134).
45
Razrede imenujemo velike skupine ljudi, ki se med seboj razlikuje-
jo po svojem mestu v zgodovinsko določenem načinu družbene proi-
zvodnje, po svojem odnosu do proizvajalnih sredstev, po svoji vlogi v
družbeni organizaciji dela in torej tudi po načinu pridobivanja ter po
velikosti tistega deleža družbenega bogastva, s katerim razpolagajo.
Razredi so take skupine ljudi, izmed katerih si ena lahko prisvaja delo
druge skupine zaradi njunega različnega mesta v določenem sistemu
družbenega gospodarstva.
Sodobne marksistične in njim bližnje ali vsaj primerljive družbene
teorije ter analize v zgodovinopisju, ekonomiji ter sociologiji imajo ome-
njeno definicijo že zdavnaj v najboljšem primeru zgolj za izhodišče razi-
skovanja, nikakor pa ne za zadostno. Pierre Bourdieu, npr., je s svojo te-
orijo o različnih oblikah kapitala, kot sta socialni in kulturni kapital,
ponudil uvid v formiranje skupin – razredov, do katerega ne prihaja ne-
posredno ali izključno zaradi neenakosti položaja v proizvodnji, tj. v zad-
nji instanci zaradi razlik v premoženju (1984, 114–125). Povojna ljudska
oblast v LRS s KPS na čelu se je sicer zelo trudila svoje politike utemeljeva-
ti na šolskem marksizmu. Tisto, kar je opažala družbena teorija v desetle-
tjih po drugi svetovni vojni, je revolucionarna oblast zelo dobro čutila pri
svoji praksi. Opažanja inštruktorske uprave pri CK KPS so bila prav v ok-
raju Ljubljana – okolica maja 1949 naslednja: »Socialni sestav kmetijskih
zadrug kaže 40 % velikih kmetov in imajo glavno besedo še vedno bivši
vaški trgovci« (AS, 1589/III, CK ZKS, 41, 1356, Petdnevno informativno
poročilo, 30. maj 1949, 1). Maja 1949 zasebnih vaških trgovcev v LRS prak-
tično ni bilo nikjer več, toda glede na partijsko poročilo je njihov vpliv na
podeželju nekako preživel. Možno je sicer, da gre tukaj za pretiravanje in
iskanje grešnih kozlov za premnoge težave tistega časa, kar pa še ne iz-
ključuje možnosti, da je vpliv bivših mogotcev na vasi še vedno obstajal.
V navedem primeru skoraj zagotovo (še) ne gre za vpliv bivših zasebnih
trgovcev v kmetijskih obdelovalnih/delovnih zadrugah, kajti v istem po-
ročilu se le-te pojavljajo z akronimom KOZ, temveč najverjetneje v splo-
šnih kmetijskih zadrugah, ki so bile takrat pravzaprav trgovsko-nabavna
oziroma odkupna podjetja, hkrati pa tudi centri za strokovno pomoč, kul-
turo in propagando. Smiselna razlaga bi bila, da so nekateri bivši trgovci
po razlastitvi zaradi svojih izkušenj in poslovnih sposobnosti našli delo
v takih zadrugah, kajti novega kadra je primanjkovalo. Kavčič je februar-
ja 1949, denimo, poročal, da večino industrijskih magazinov vodijo bivši
trgovci, kadra iz delavskih vrst pa je bilo premalo (Drnovšek 2000, 134).
45
