Page 54 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 54
kmet, pol proletarec
življenje« 1949, 2). In tudi podjetni zadružniki iz Čezsoče so se morali za-
enkrat veseliti zgolj simbolične nagrade – radijskega sprejemnika. Zato
pa so v Slovenskem poročevalcu s toliko večjim navdušenjem zapisali, da
je julija 1949 prva skupina kmečkih zadružnikov (25 ljudi) odšla za 14 dni
na morje v Poreč (»Prvi kmetje zadružniki gredo na dopust« 1949, 1).
Kmečko delovno zadružništvo je v marsičem predstavljalo večji pre-
lom s kapitalizmom kot nacionalizirano. centralnoplansko vodeno pod-
jetništvo. Pri kapitalističnem kmetijskem podjetju – družinski kmetiji,
ki je bila tržno naravnana in je bila sposobna najemati delovno silo, je bil
tako kot pri vsakem drugem podjetju subjekt podjetnosti lastnik kapitala
(družinski poglavar), pri nacionaliziranem podjetju država oziroma v nje-
nem imenu birokracija, pri socialistični zadrugi pa delovni kolektiv, h ka-
teremu se je lahko priključil skoraj vsakdo in kjer so bili posameznice in
posamezniki nagrajeni izključno po svojem delu. Drugače kot v državnih
podjetjih ali kapitalističnih kmetijah je delovni kolektiv – zadružni zbor
(vsaj na papirju!) tudi sam izvolil predsednika (Temeljni zakon o kmetij-
skih zadrugah 1949, 3, 35, 36. in 61. čl.). Načeloma je sicer obstajala razlika
pri dohodkih iz dividend na vloženo zemljo. Temeljni zakon o kmetijskih
zadrugah iz leta 1949 je npr. celo dovoljeval, da se k zadrugam smejo pri-
ključiti tudi bogati kmetje, sicer »samo izjemoma«, toda te »izjeme« v pra-
ksi pravzaprav niso bile tako redke (Temeljni zakon o kmetijskih zadru-
gah 1949, 27. čl.). Navsezadnje je sam France Popit, predsednik Kmečke
komisije pri CK KPS, na enem sestanku decembra 1949 prostodušno izja-
vil, da »ni slabo, da so šli kulaki v zadruge«. Pomembno je bilo to, da se je
ohranjal vpliv partije (Čoh Kladnik 2012, 145).
Opis socialističnega žargona o podjetnosti lahko sklenem z ugotovi-
tvijo, da je bil podjeten nazadnje lahko tudi samo posameznik – ne nujno
samo kot vesten delavec, ampak kot preprosto nekdo, ki je dosegel več kot
vsi drugi. Samo, glavni junak filma Vesna režiserja Frančiška Čapa iz leta
1953, je bil npr. podjeten zato, ker mu je uspelo Vesno popeljati na zmenek
kar z jadralnim letalom: »Podjeten si pa, podjeten, kar pod oblake z njo,«
so komentirali njegovi tovariši iz letalskega kluba.
Tukaj se seveda nahajamo na ravni idealov in načrtov. Za socializem
lahko rečemo, da je poskusil uresničiti sanje kapitalizma. V ideologiji ka-
pitalizma naj bi imel načeloma vsakdo možnost postati podjetnik, začeti
iz nič in uspeti. Socializem je v takratni LRS napel vse sile, da bi se v pod-
jetništvo oziroma v gospodarjenje novega tipa, zlasti na področju kmeč-
kega delovnega zadružništva, vključilo maksimalno število ljudi.
54
življenje« 1949, 2). In tudi podjetni zadružniki iz Čezsoče so se morali za-
enkrat veseliti zgolj simbolične nagrade – radijskega sprejemnika. Zato
pa so v Slovenskem poročevalcu s toliko večjim navdušenjem zapisali, da
je julija 1949 prva skupina kmečkih zadružnikov (25 ljudi) odšla za 14 dni
na morje v Poreč (»Prvi kmetje zadružniki gredo na dopust« 1949, 1).
Kmečko delovno zadružništvo je v marsičem predstavljalo večji pre-
lom s kapitalizmom kot nacionalizirano. centralnoplansko vodeno pod-
jetništvo. Pri kapitalističnem kmetijskem podjetju – družinski kmetiji,
ki je bila tržno naravnana in je bila sposobna najemati delovno silo, je bil
tako kot pri vsakem drugem podjetju subjekt podjetnosti lastnik kapitala
(družinski poglavar), pri nacionaliziranem podjetju država oziroma v nje-
nem imenu birokracija, pri socialistični zadrugi pa delovni kolektiv, h ka-
teremu se je lahko priključil skoraj vsakdo in kjer so bili posameznice in
posamezniki nagrajeni izključno po svojem delu. Drugače kot v državnih
podjetjih ali kapitalističnih kmetijah je delovni kolektiv – zadružni zbor
(vsaj na papirju!) tudi sam izvolil predsednika (Temeljni zakon o kmetij-
skih zadrugah 1949, 3, 35, 36. in 61. čl.). Načeloma je sicer obstajala razlika
pri dohodkih iz dividend na vloženo zemljo. Temeljni zakon o kmetijskih
zadrugah iz leta 1949 je npr. celo dovoljeval, da se k zadrugam smejo pri-
ključiti tudi bogati kmetje, sicer »samo izjemoma«, toda te »izjeme« v pra-
ksi pravzaprav niso bile tako redke (Temeljni zakon o kmetijskih zadru-
gah 1949, 27. čl.). Navsezadnje je sam France Popit, predsednik Kmečke
komisije pri CK KPS, na enem sestanku decembra 1949 prostodušno izja-
vil, da »ni slabo, da so šli kulaki v zadruge«. Pomembno je bilo to, da se je
ohranjal vpliv partije (Čoh Kladnik 2012, 145).
Opis socialističnega žargona o podjetnosti lahko sklenem z ugotovi-
tvijo, da je bil podjeten nazadnje lahko tudi samo posameznik – ne nujno
samo kot vesten delavec, ampak kot preprosto nekdo, ki je dosegel več kot
vsi drugi. Samo, glavni junak filma Vesna režiserja Frančiška Čapa iz leta
1953, je bil npr. podjeten zato, ker mu je uspelo Vesno popeljati na zmenek
kar z jadralnim letalom: »Podjeten si pa, podjeten, kar pod oblake z njo,«
so komentirali njegovi tovariši iz letalskega kluba.
Tukaj se seveda nahajamo na ravni idealov in načrtov. Za socializem
lahko rečemo, da je poskusil uresničiti sanje kapitalizma. V ideologiji ka-
pitalizma naj bi imel načeloma vsakdo možnost postati podjetnik, začeti
iz nič in uspeti. Socializem je v takratni LRS napel vse sile, da bi se v pod-
jetništvo oziroma v gospodarjenje novega tipa, zlasti na področju kmeč-
kega delovnega zadružništva, vključilo maksimalno število ljudi.
54
