Page 118 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 118
o morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2
Končno je treba omeniti še Ivana Vilharja z Reke, ki je leta 1902 pos-
tal poslovni družabnik družbe »Ivan A. Sodič, pok. Jakoba«. Družba je te-
daj kupila parnik »Kostrena« (2.531 ton). Vilhar je kupil delež pol karata.
Vsi ti podatki potrjujejo prejšnjo ugotovitev, da se je število sloven-
skih ladjarjev v zadnjih tridesetih letih Avstro-Ogrske precej skrčilo.
Negativno številčno bilanco lahko pripišemo deloma političnim razme-
ram v mestih na obali, deloma močni konkurenci mogočnih ladjarskih
družb, deloma pa tudi konservativnosti velike večine slovenskih kapita-
listov, ki niso bili pripravljeni vlagati svojega kapitala v pomorske posle,
ker so postajali vedno bolj tvegani. Vendar so se tudi v tej dobi našli ljud-
je, ki so bili pripravljeni tvegati. To so bili predvsem Henrik Angel Jazbec,
ki pa je doživel družinsko tragedijo, brata Miklavčiča, ki sta vsak po svoje
napredovala med pomembne ljudi svoje dobe, Jožef in Kornelij Gorup, o
katerih bomo še govorili. Poudariti moramo, da je bila bilanca slovenske-
ga ladjarstva te dobe negativna samo po številu slovenskih ladjarjev, kajti
omenjeni in drugi posamezniki, ki jih bomo še srečali, so dokazali, da so
se naši ljudje lotevali tudi drugačnih, težjih ladjarskih poslov. Kljub majh-
nemu številu ladjarjev, ki so delovali v zadnjem obdobju Avstro-Ogrske,
je treba poudariti, da je bil slovenski kapital stalno udeležen v ladjarstvu
in da se je vsaj deloma obdržal vse do začetka prve svetovne vojne in med
njo.
Slovenci v pomorskih družbah
Neposredna udeležba pri nakupu in izkoriščanju plovnih objektov ni bila
edini način uveljavljanja naših ljudi v ladjarstvu. Kakor smo že večkrat
omenili, najdemo Slovence v trgovskih komorah, večjih in manjših ladjar-
skih družbah in drugih pomorskih organizacijah, ki so imele svoje sede-
že v naših pristaniških mestih. To dokazuje, da so vlagali svoj kapital tudi
v ladjarske družbe in druga podjetja, ki so imela neposredno ali posredno
zvezo s pomorskimi prevozi nasploh in z ladjarstvom še posebej. To ve-
lja za nekatere od tistih ladjarjev, ki smo jih omenili že v prejšnjih poglav-
jih, a tudi za tiste, ki niso nastopali kot samostojni podjetniki, ker so svoj
kapital že v začetku svojih posegov v ladjarstvo izročili tej ali oni družbi,
temu ali onemu ladjarju ali podjetju in postali njihovi delničarji.
Toda preden preidemo k ladjarskim družbam, si oglejmo, kako so
se nekateri Slovenci uveljavili v trgovskih in industrijskih komorah ja-
dranskih mest. V poštev pridejo Trgovska in industrijska komora na
Reki (Camera di commercio e d’industria in Fiume), Trgovska in indu-
118
Končno je treba omeniti še Ivana Vilharja z Reke, ki je leta 1902 pos-
tal poslovni družabnik družbe »Ivan A. Sodič, pok. Jakoba«. Družba je te-
daj kupila parnik »Kostrena« (2.531 ton). Vilhar je kupil delež pol karata.
Vsi ti podatki potrjujejo prejšnjo ugotovitev, da se je število sloven-
skih ladjarjev v zadnjih tridesetih letih Avstro-Ogrske precej skrčilo.
Negativno številčno bilanco lahko pripišemo deloma političnim razme-
ram v mestih na obali, deloma močni konkurenci mogočnih ladjarskih
družb, deloma pa tudi konservativnosti velike večine slovenskih kapita-
listov, ki niso bili pripravljeni vlagati svojega kapitala v pomorske posle,
ker so postajali vedno bolj tvegani. Vendar so se tudi v tej dobi našli ljud-
je, ki so bili pripravljeni tvegati. To so bili predvsem Henrik Angel Jazbec,
ki pa je doživel družinsko tragedijo, brata Miklavčiča, ki sta vsak po svoje
napredovala med pomembne ljudi svoje dobe, Jožef in Kornelij Gorup, o
katerih bomo še govorili. Poudariti moramo, da je bila bilanca slovenske-
ga ladjarstva te dobe negativna samo po številu slovenskih ladjarjev, kajti
omenjeni in drugi posamezniki, ki jih bomo še srečali, so dokazali, da so
se naši ljudje lotevali tudi drugačnih, težjih ladjarskih poslov. Kljub majh-
nemu številu ladjarjev, ki so delovali v zadnjem obdobju Avstro-Ogrske,
je treba poudariti, da je bil slovenski kapital stalno udeležen v ladjarstvu
in da se je vsaj deloma obdržal vse do začetka prve svetovne vojne in med
njo.
Slovenci v pomorskih družbah
Neposredna udeležba pri nakupu in izkoriščanju plovnih objektov ni bila
edini način uveljavljanja naših ljudi v ladjarstvu. Kakor smo že večkrat
omenili, najdemo Slovence v trgovskih komorah, večjih in manjših ladjar-
skih družbah in drugih pomorskih organizacijah, ki so imele svoje sede-
že v naših pristaniških mestih. To dokazuje, da so vlagali svoj kapital tudi
v ladjarske družbe in druga podjetja, ki so imela neposredno ali posredno
zvezo s pomorskimi prevozi nasploh in z ladjarstvom še posebej. To ve-
lja za nekatere od tistih ladjarjev, ki smo jih omenili že v prejšnjih poglav-
jih, a tudi za tiste, ki niso nastopali kot samostojni podjetniki, ker so svoj
kapital že v začetku svojih posegov v ladjarstvo izročili tej ali oni družbi,
temu ali onemu ladjarju ali podjetju in postali njihovi delničarji.
Toda preden preidemo k ladjarskim družbam, si oglejmo, kako so
se nekateri Slovenci uveljavili v trgovskih in industrijskih komorah ja-
dranskih mest. V poštev pridejo Trgovska in industrijska komora na
Reki (Camera di commercio e d’industria in Fiume), Trgovska in indu-
118
