Page 119 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 119
Sto let slovenskega ladjarstva (1841–1941)
strijska komora v Trstu (Camera di commercio e d’industria in Trieste),
Trgovska in industrijska komora v Rovinju ter enaka ustanova v Zadru.
Najvabljivejša na začetku dobe, ki jo obravnavamo, je bila Trgovska in in-
dustrijska komora na Reki. Tu se med svetniki-namestniki pojavlja že leta
1858 večkrat omenjeni Franc Jelovšek iz Vrem. Leta 1863 je bil izvoljen v
predsedstvo in je bil med predsedniki do leta 1868, član komore pa je os-
tal najmanj do leta 1872. Vsekakor je moral biti na Reki izredno pomemb-
na osebnost, če so ga volili v predsedstvo komore.
Viri omenjajo tudi Jožefa Valušnika, ki je bil v isti komori svetnik
za ladijske gradnje. Važna funkcija dokazuje, da je bil pri družbi udele-
žen s svojim kapitalom (1861–1863). Nikolaj Valušnik je bil pri isti komo-
ri namestnik člana predsedstva in svetnik za industrijske družbe (1864–
1868). Franc Jelovšek mlajši je bil vsaj od leta 1878 eden od rednih članov
trgovske sekcije reške komore. Letopisi ga omenjajo od leta 1903, ko je bil
član predsedstva sekcije. Gotovo je imel močne gospodarske osnove po
očetu. Prav tako je bil član trgovske sekcije Anton Valušnik (1885–1910),
ki je bil najkasneje do leta 1902 izvoljen v predsedstvo sekcije, leta 1905 pa
je postal podpredsednik. Okrog leta 1900 se pojavi v trgovski sekciji reške
komore Franc Gilbert Korošec. Vsaj za leta od 1902–1905 je znano, da je
bil podpredsednik sekcije. Član predsedstva pa je ostal do leta 1909, na-
kar se je umaknil med notranje člane komore. Korošca srečamo tudi pri
drugih ladjarskih poslih. Ko se je umikal s položajev reške komore, je ved-
no intenzivneje deloval na Reški trgovski borzi, kjer so ga leta 1908 izvo-
lili za podpredsednika. To mesto je ohranil do leta 1917, ko je bil izvoljen
za predsednika. Ta položaj pa je obdržal do konca vojne.
Tudi industrijska sekcija reške komore ima med svojimi člani ug-
lednega slovenskega ladjarja in industrijca. To je bil Jožef Kantè, ki je spa-
dal med vodilne člane sekcije in ga letopisi omenjajo do leta 1890. V za-
četku 20. stoletja je v industrijsko sekcijo komore stopil tovarnar in ladjar
Milan Gorup, drugi sin Josipa Gorupa. Z njim dela v sekciji tudi Jožef
Premrou. Gorup je ostal v sekciji do leta 1910, Premrou pa do leta 1918.
V tržaški trgovski industrijski komori najdemo prav tako nekaj
Slovencev. Prvi na seznamu je ladjar Anton Porenta, ki je bil med leti 1864
in 1866 član predsedstva komore. Leta 1868 je bil redni član vodstva trža-
ške komore Anton Toman. Vir ga omenja do leta 1870. V tem letu je prvič
zabeležen med člani komore Karlo Jeleršič. Na seznamu komorinega vod-
stva je ostal do leta 1874.
119
strijska komora v Trstu (Camera di commercio e d’industria in Trieste),
Trgovska in industrijska komora v Rovinju ter enaka ustanova v Zadru.
Najvabljivejša na začetku dobe, ki jo obravnavamo, je bila Trgovska in in-
dustrijska komora na Reki. Tu se med svetniki-namestniki pojavlja že leta
1858 večkrat omenjeni Franc Jelovšek iz Vrem. Leta 1863 je bil izvoljen v
predsedstvo in je bil med predsedniki do leta 1868, član komore pa je os-
tal najmanj do leta 1872. Vsekakor je moral biti na Reki izredno pomemb-
na osebnost, če so ga volili v predsedstvo komore.
Viri omenjajo tudi Jožefa Valušnika, ki je bil v isti komori svetnik
za ladijske gradnje. Važna funkcija dokazuje, da je bil pri družbi udele-
žen s svojim kapitalom (1861–1863). Nikolaj Valušnik je bil pri isti komo-
ri namestnik člana predsedstva in svetnik za industrijske družbe (1864–
1868). Franc Jelovšek mlajši je bil vsaj od leta 1878 eden od rednih članov
trgovske sekcije reške komore. Letopisi ga omenjajo od leta 1903, ko je bil
član predsedstva sekcije. Gotovo je imel močne gospodarske osnove po
očetu. Prav tako je bil član trgovske sekcije Anton Valušnik (1885–1910),
ki je bil najkasneje do leta 1902 izvoljen v predsedstvo sekcije, leta 1905 pa
je postal podpredsednik. Okrog leta 1900 se pojavi v trgovski sekciji reške
komore Franc Gilbert Korošec. Vsaj za leta od 1902–1905 je znano, da je
bil podpredsednik sekcije. Član predsedstva pa je ostal do leta 1909, na-
kar se je umaknil med notranje člane komore. Korošca srečamo tudi pri
drugih ladjarskih poslih. Ko se je umikal s položajev reške komore, je ved-
no intenzivneje deloval na Reški trgovski borzi, kjer so ga leta 1908 izvo-
lili za podpredsednika. To mesto je ohranil do leta 1917, ko je bil izvoljen
za predsednika. Ta položaj pa je obdržal do konca vojne.
Tudi industrijska sekcija reške komore ima med svojimi člani ug-
lednega slovenskega ladjarja in industrijca. To je bil Jožef Kantè, ki je spa-
dal med vodilne člane sekcije in ga letopisi omenjajo do leta 1890. V za-
četku 20. stoletja je v industrijsko sekcijo komore stopil tovarnar in ladjar
Milan Gorup, drugi sin Josipa Gorupa. Z njim dela v sekciji tudi Jožef
Premrou. Gorup je ostal v sekciji do leta 1910, Premrou pa do leta 1918.
V tržaški trgovski industrijski komori najdemo prav tako nekaj
Slovencev. Prvi na seznamu je ladjar Anton Porenta, ki je bil med leti 1864
in 1866 član predsedstva komore. Leta 1868 je bil redni član vodstva trža-
ške komore Anton Toman. Vir ga omenja do leta 1870. V tem letu je prvič
zabeležen med člani komore Karlo Jeleršič. Na seznamu komorinega vod-
stva je ostal do leta 1874.
119
