Page 120 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 120
o morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2
V dvajsetih letih, ki so sledila, viri med vodilnimi člani trgovske in in-
dustrijske komore v Trstu ne omenjajo Slovencev. Šele leta 1893 naletimo
na Riharda Rupnika. Do leta 1902 je bil med tistimi člani, ki so imeli mož-
nost, da so jih izvolili v organe komore. Od leta 1902 do 1906 ga vir prište-
va med ladjarje, žal brez posebne oznake dejavnosti. V isto kategorijo so
uvrščeni Jožef Miklavčič (1895–1902), Henrik Angel Jazbec (1897–1902),
Benedikt Potočnik (1906–1913) in Ivan Šterbenk (1910–1913), Silvester
Pepeu pa je omenjen v industrijski kategoriji tržaške komore.
Trgovska in industrijska komora v Rovinju je imela vsaj tri sloven-
ske člane. Prvi je ladjar Jernej Sardoč iz Kopra, ki ga seznami rovinjske
komore uvrščajo med trgovce in ladjarje. Njegovo ime se pojavi prvič leta
1899, leta 1913 pa je še vedno na seznamu. Drugi je Krištof Kosovel, ki je
v viru uvrščen med najvažnejše svetnike rovinjske komore. Mesto svetni-
ka je Kosovel zavzemal od leta 1905 do začetka prve svetovne vojne. Tretji
je Alojzij Dejak, verjetno iz Maribora, ki ga med leti 1901 in 1911 omenja-
jo med ladjarji.
Naj omenim še Evgena Godniča, ladjarja in industrijca v Zadru.
Evgen je bil sin že omenjenega Karla Godniča, ki je bil lastnik brigantine
»Ristoro«. Ta se je v šestdesetih letih preselil v Zadar, kjer je nekoliko po-
zneje posegel v pomorstvo. Leta 1905 je bil Evgen izvoljen v predsedstvo
zadarske trgovske in industrijske komore in je to funkcijo obdržal do leta
1911. Dve naslednji leti najdemo njegovo ime med člani industrijske sek-
cije te važne dalmatinske gospodarske ustanove.
Vsaj od devetdesetih let 19. stoletja je v Trstu delovala komisija za do-
brodelne sklade trgovske mornarice. Po virih, ki jih objavljajo letopisi, si-
cer ni mogoče natančno označiti njenega dela; vemo le, da je organizaci-
ja dajala podpore vdovam kapitanov, odsluženim kapitanom in oficirjem
in otrokom umrlih pomorščakov. Vemo, da je pomorska vlada ustanovila
takšne komisije po vseh glavnih pristaniščih od Trsta do Kotora. V trža-
ški mestni komisiji je med leti 1903 in 1913 deloval že večkrat imenovani
Henrik Angel Jazbec. Jazbec je bil tudi svétnik avstrijskega mornariške-
ga združenja (Associazione marittima). Seznam članov združenja za leto
1913 ga označuje za ladjarja in trgovca. Ta dva podatka dokazujeta, da je
ostal med ladjarji tudi potem, ko je prodal bark »Beechdale«, zadnjo od
desetih plovnih enot, ki so bile vpisane na njegovo ime. To namreč po-
meni, da je vložil svoj kapital v eno od tržaških ladjarskih družb, ker dru-
gače bi mu vir ne priznal naziva »ladjar«. To velja tudi za nekatere druge
Slovence, čeprav jih vir ne označuje s tem nazivom.
120
V dvajsetih letih, ki so sledila, viri med vodilnimi člani trgovske in in-
dustrijske komore v Trstu ne omenjajo Slovencev. Šele leta 1893 naletimo
na Riharda Rupnika. Do leta 1902 je bil med tistimi člani, ki so imeli mož-
nost, da so jih izvolili v organe komore. Od leta 1902 do 1906 ga vir prište-
va med ladjarje, žal brez posebne oznake dejavnosti. V isto kategorijo so
uvrščeni Jožef Miklavčič (1895–1902), Henrik Angel Jazbec (1897–1902),
Benedikt Potočnik (1906–1913) in Ivan Šterbenk (1910–1913), Silvester
Pepeu pa je omenjen v industrijski kategoriji tržaške komore.
Trgovska in industrijska komora v Rovinju je imela vsaj tri sloven-
ske člane. Prvi je ladjar Jernej Sardoč iz Kopra, ki ga seznami rovinjske
komore uvrščajo med trgovce in ladjarje. Njegovo ime se pojavi prvič leta
1899, leta 1913 pa je še vedno na seznamu. Drugi je Krištof Kosovel, ki je
v viru uvrščen med najvažnejše svetnike rovinjske komore. Mesto svetni-
ka je Kosovel zavzemal od leta 1905 do začetka prve svetovne vojne. Tretji
je Alojzij Dejak, verjetno iz Maribora, ki ga med leti 1901 in 1911 omenja-
jo med ladjarji.
Naj omenim še Evgena Godniča, ladjarja in industrijca v Zadru.
Evgen je bil sin že omenjenega Karla Godniča, ki je bil lastnik brigantine
»Ristoro«. Ta se je v šestdesetih letih preselil v Zadar, kjer je nekoliko po-
zneje posegel v pomorstvo. Leta 1905 je bil Evgen izvoljen v predsedstvo
zadarske trgovske in industrijske komore in je to funkcijo obdržal do leta
1911. Dve naslednji leti najdemo njegovo ime med člani industrijske sek-
cije te važne dalmatinske gospodarske ustanove.
Vsaj od devetdesetih let 19. stoletja je v Trstu delovala komisija za do-
brodelne sklade trgovske mornarice. Po virih, ki jih objavljajo letopisi, si-
cer ni mogoče natančno označiti njenega dela; vemo le, da je organizaci-
ja dajala podpore vdovam kapitanov, odsluženim kapitanom in oficirjem
in otrokom umrlih pomorščakov. Vemo, da je pomorska vlada ustanovila
takšne komisije po vseh glavnih pristaniščih od Trsta do Kotora. V trža-
ški mestni komisiji je med leti 1903 in 1913 deloval že večkrat imenovani
Henrik Angel Jazbec. Jazbec je bil tudi svétnik avstrijskega mornariške-
ga združenja (Associazione marittima). Seznam članov združenja za leto
1913 ga označuje za ladjarja in trgovca. Ta dva podatka dokazujeta, da je
ostal med ladjarji tudi potem, ko je prodal bark »Beechdale«, zadnjo od
desetih plovnih enot, ki so bile vpisane na njegovo ime. To namreč po-
meni, da je vložil svoj kapital v eno od tržaških ladjarskih družb, ker dru-
gače bi mu vir ne priznal naziva »ladjar«. To velja tudi za nekatere druge
Slovence, čeprav jih vir ne označuje s tem nazivom.
120
