Page 121 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 121
Sto let slovenskega ladjarstva (1841–1941)
Bolj jasno je stanje tistih ljudi, za katere smemo domnevati, da so bili
delničarji raznih pomorskih družb v Trstu, na Reki, v Kopru ali drugod. V
letopisih sicer ni nikjer zapisano, da je bil ta ali oni Slovenec, ki ga sreča-
mo v ladjarski družbi, delničar družbe. Toda že položaji, ki so jih naši ljud-
je zavzemali v posameznih družbah, zagotavljajo, da ni moglo biti druga-
če. Ogrska anonimna družba za pomorsko plovbo »Adria« (Regia ungarica
società di navigazione marittima »Adria« ) je prva pomorska družba, ki
dopušča tak sklep. Njen član je bil namreč Gorenjec iz okolice Kamnika
Avgust Kern. Da je bil pri družbi udeležen s svojim kapitalom, dokazuje
dejstvo, da so ga deset let zaporedoma (1893 do 1902) volili v nadzorni od-
bor. Tako imenovana »Ungaro-croata« (Società in azioni Ungaro-croata
di navigazione marittima) na Reki je štela med svoje najodličnejše in naj-
bogatejše člane tudi nekaj Slovencev. Naj kot prvega omenim že znanega
Franca Gilberta Korošca, ki je bil vsaj od leta 1903 član direkcije družbe.
Da je bil v družbi udeležen s svojim kapitalom, dokazuje dejstvo, da je
ostal na tem uglednem položaju do konca vojne. Med leti 1903 in 1911 je
bil tudi član izvršnega odbora družbe. Še pred Korošcem je bil član družbe
»Ungaro-croata« Josip Gorup iz Ljubljane. Leta 1894 je bil izvoljen v
direkcijo družbe. Mesto je obdržal do svoje smrti leta 1912. Ko je leta 1906
razdelil svoje premoženje med sinove, so bili deleži takšni, da sta v vrste
ladjarjev stopila tudi sinova Kornelij in Milan. Ta se je pridružil očetu
v družbi »Ungaro-croata«, Kornelij pa se je preselil v Trst, kjer je kupil,
kakor smo videli, večino deležev na parniku »Triglav« in delež na parniku
»Pečine«. Milan Gorup je bil v »Ungaro-croati« zelo važna osebnost. Že
leta 1906 je bil izvoljen v nadzorni odbor. To funkcijo je obdržal do leta
1915, ko je bil izvoljen v predsedstvo in je postal član direkcije. Leta 1914
se v »Ungaro-croati« pojavi še en Gorup. To je bil dr. Aleksander Gorup, ki
je leta 1917 zamenjal Milana v članstvu direkcije. Leta 1918 je bil izvoljen
v izvršni odbor. Kakor bomo videli, se dr. Aleksander Gorup pojavlja med
ladjarji še tudi po prvi svetovni vojni.
Josip Gorup se ni zadovoljil samo z delnicami v družbi »Ungaro-
croata«. Leta 1895 ga srečamo med direktorji anonimne ogrske družbe
za pomorsko ladjarstvo »Oriente«. Ta položaj je obdržal vsaj do leta 1897.
Verjetno se zaradi prezaposlenosti pozneje ni dal več voliti. Toda goto-
vo je svoje delnice v družbi »Oriente« obdržal še naprej, kajti tudi tukaj
mu sledi sin Milan, ki je leta 1907 postal eden od direktorjev družbe in
član nadzornega odbora. Milan Gorup je oba položaja obdržal vsaj do leta
1914.
121
Bolj jasno je stanje tistih ljudi, za katere smemo domnevati, da so bili
delničarji raznih pomorskih družb v Trstu, na Reki, v Kopru ali drugod. V
letopisih sicer ni nikjer zapisano, da je bil ta ali oni Slovenec, ki ga sreča-
mo v ladjarski družbi, delničar družbe. Toda že položaji, ki so jih naši ljud-
je zavzemali v posameznih družbah, zagotavljajo, da ni moglo biti druga-
če. Ogrska anonimna družba za pomorsko plovbo »Adria« (Regia ungarica
società di navigazione marittima »Adria« ) je prva pomorska družba, ki
dopušča tak sklep. Njen član je bil namreč Gorenjec iz okolice Kamnika
Avgust Kern. Da je bil pri družbi udeležen s svojim kapitalom, dokazuje
dejstvo, da so ga deset let zaporedoma (1893 do 1902) volili v nadzorni od-
bor. Tako imenovana »Ungaro-croata« (Società in azioni Ungaro-croata
di navigazione marittima) na Reki je štela med svoje najodličnejše in naj-
bogatejše člane tudi nekaj Slovencev. Naj kot prvega omenim že znanega
Franca Gilberta Korošca, ki je bil vsaj od leta 1903 član direkcije družbe.
Da je bil v družbi udeležen s svojim kapitalom, dokazuje dejstvo, da je
ostal na tem uglednem položaju do konca vojne. Med leti 1903 in 1911 je
bil tudi član izvršnega odbora družbe. Še pred Korošcem je bil član družbe
»Ungaro-croata« Josip Gorup iz Ljubljane. Leta 1894 je bil izvoljen v
direkcijo družbe. Mesto je obdržal do svoje smrti leta 1912. Ko je leta 1906
razdelil svoje premoženje med sinove, so bili deleži takšni, da sta v vrste
ladjarjev stopila tudi sinova Kornelij in Milan. Ta se je pridružil očetu
v družbi »Ungaro-croata«, Kornelij pa se je preselil v Trst, kjer je kupil,
kakor smo videli, večino deležev na parniku »Triglav« in delež na parniku
»Pečine«. Milan Gorup je bil v »Ungaro-croati« zelo važna osebnost. Že
leta 1906 je bil izvoljen v nadzorni odbor. To funkcijo je obdržal do leta
1915, ko je bil izvoljen v predsedstvo in je postal član direkcije. Leta 1914
se v »Ungaro-croati« pojavi še en Gorup. To je bil dr. Aleksander Gorup, ki
je leta 1917 zamenjal Milana v članstvu direkcije. Leta 1918 je bil izvoljen
v izvršni odbor. Kakor bomo videli, se dr. Aleksander Gorup pojavlja med
ladjarji še tudi po prvi svetovni vojni.
Josip Gorup se ni zadovoljil samo z delnicami v družbi »Ungaro-
croata«. Leta 1895 ga srečamo med direktorji anonimne ogrske družbe
za pomorsko ladjarstvo »Oriente«. Ta položaj je obdržal vsaj do leta 1897.
Verjetno se zaradi prezaposlenosti pozneje ni dal več voliti. Toda goto-
vo je svoje delnice v družbi »Oriente« obdržal še naprej, kajti tudi tukaj
mu sledi sin Milan, ki je leta 1907 postal eden od direktorjev družbe in
član nadzornega odbora. Milan Gorup je oba položaja obdržal vsaj do leta
1914.
121
