Page 123 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 123
Sto let slovenskega ladjarstva (1841–1941)
v Pomorsko združenje, kjer je verjetno deloval tudi med prvo svetovno
vojno. Kako je bilo z njegovimi dediči, letopisi ne omenjajo.
In končno je treba omeniti še Pomorsko paroplovno družbo v Kopru
(Società marittima di navigazione a vapore in Capodistria). Poleg dru-
gih Koprčanov, kakor so bili npr. Stefano Derin, Nazario De Mori, Elio
Longo in Giuseppe Matissa, je bil delničar te lokalne pomorske družbe
tudi Slovenec Jernej Sardoč. Kdaj je Sardoč kupil omenjene delnice, nisem
mogel dognati. Leta 1897 je bil eden od direktorjev družbe. Leta 1898 je
začela družba propadati. Zdi se, da ji je tedaj Sardoč odtegnil svoj kapital.
Kakšni so bili razlogi, ki so ga nagnali k temu, ni znano. Morda se je hotel
intenzivneje posvetiti svojim poslom v Rovinju in drugje. Dejstvo je, da je
prav njegov izstop spravil družbo v krizo in povzročil njeno finančno pro-
padanje. Toda že leta 1901 so družbo ponovno utrdili. Do utrditve je druž-
bi pomagal sam Sardoč s kapitalom, ki si ga je pridobil pri drugih poslih.
Tedaj je družba dobila tudi novo ime (Nuova società cittadina di navi-
gazione a vapore in Capodistria). Prav tako so tedaj nastale v družbi večje
personalne spremembe. Jernej Sardoč je postal podpredsednik in kasne-
je eden od direktorjev. Leta 1910 je bil izvoljen za predsednika. Toda tega
položaja ni obdržal dolgo. Leta 1911 je namreč zopet odtegnil družbi svoj
kapital. Tedaj se je začelo ponovno propadanje koprske paroplovne druž-
be, ki je nato samo še životarila. Kakšni so bili razlogi, ki so Sardoča prisi-
lili k temu koraku, lahko samo ugibamo. Koper je bil znano iredentistično
središče severne Istre. Med iredentiste štejemo tudi največja delničarja
Nove koprske paroplovne družbe Stefana Dorina in Nazarija De Morija.
Zato je zelo verjetno, da je Sardoč kot Slovenec odtegnil svoj kapital iz
družbe iz narodno-političnih razlogov. To tembolj verjetno, ker je to sto-
ril neposredno po znanem šovinističnem izpadu Nazarija Saura, povelj-
nika parnika male obalne plovbe »San Giusto« proti Slovencem 9. avgusta
1911. Še posebno je to verjetno, če pomislimo, da je bila ladja »San Giusto«
last Stefana Derina in Nazarija De Morija, ki sta bila voditelja koprske pa-
roplovne družbe, in Nikolaja De Bellija, enega najvidnejših predstavnikov
iredentističnega gibanja. Bodi kakorkoli, Jernej Sardoč se po tem dogod-
ku ne omenja več med ladjarji. Zdi se mi pa potrebno primerjati njegov
korak z energičnim ukrepom Josipa Gorupa proti Madžarom, ko so hote-
li odkupiti vse delnice »Ungaro-croate« in spremeniti to družbo v popol-
noma madžarsko. Takrat se jim je Gorup postavil po robu in nekako vo-
dil slovensko-hrvaški odpor proti taki odločitvi. Gorupov odpor bi lahko
označili kot aktivni, Sardočev pa kot pasivni. Smoter je bil sicer isti, ven-
123
v Pomorsko združenje, kjer je verjetno deloval tudi med prvo svetovno
vojno. Kako je bilo z njegovimi dediči, letopisi ne omenjajo.
In končno je treba omeniti še Pomorsko paroplovno družbo v Kopru
(Società marittima di navigazione a vapore in Capodistria). Poleg dru-
gih Koprčanov, kakor so bili npr. Stefano Derin, Nazario De Mori, Elio
Longo in Giuseppe Matissa, je bil delničar te lokalne pomorske družbe
tudi Slovenec Jernej Sardoč. Kdaj je Sardoč kupil omenjene delnice, nisem
mogel dognati. Leta 1897 je bil eden od direktorjev družbe. Leta 1898 je
začela družba propadati. Zdi se, da ji je tedaj Sardoč odtegnil svoj kapital.
Kakšni so bili razlogi, ki so ga nagnali k temu, ni znano. Morda se je hotel
intenzivneje posvetiti svojim poslom v Rovinju in drugje. Dejstvo je, da je
prav njegov izstop spravil družbo v krizo in povzročil njeno finančno pro-
padanje. Toda že leta 1901 so družbo ponovno utrdili. Do utrditve je druž-
bi pomagal sam Sardoč s kapitalom, ki si ga je pridobil pri drugih poslih.
Tedaj je družba dobila tudi novo ime (Nuova società cittadina di navi-
gazione a vapore in Capodistria). Prav tako so tedaj nastale v družbi večje
personalne spremembe. Jernej Sardoč je postal podpredsednik in kasne-
je eden od direktorjev. Leta 1910 je bil izvoljen za predsednika. Toda tega
položaja ni obdržal dolgo. Leta 1911 je namreč zopet odtegnil družbi svoj
kapital. Tedaj se je začelo ponovno propadanje koprske paroplovne druž-
be, ki je nato samo še životarila. Kakšni so bili razlogi, ki so Sardoča prisi-
lili k temu koraku, lahko samo ugibamo. Koper je bil znano iredentistično
središče severne Istre. Med iredentiste štejemo tudi največja delničarja
Nove koprske paroplovne družbe Stefana Dorina in Nazarija De Morija.
Zato je zelo verjetno, da je Sardoč kot Slovenec odtegnil svoj kapital iz
družbe iz narodno-političnih razlogov. To tembolj verjetno, ker je to sto-
ril neposredno po znanem šovinističnem izpadu Nazarija Saura, povelj-
nika parnika male obalne plovbe »San Giusto« proti Slovencem 9. avgusta
1911. Še posebno je to verjetno, če pomislimo, da je bila ladja »San Giusto«
last Stefana Derina in Nazarija De Morija, ki sta bila voditelja koprske pa-
roplovne družbe, in Nikolaja De Bellija, enega najvidnejših predstavnikov
iredentističnega gibanja. Bodi kakorkoli, Jernej Sardoč se po tem dogod-
ku ne omenja več med ladjarji. Zdi se mi pa potrebno primerjati njegov
korak z energičnim ukrepom Josipa Gorupa proti Madžarom, ko so hote-
li odkupiti vse delnice »Ungaro-croate« in spremeniti to družbo v popol-
noma madžarsko. Takrat se jim je Gorup postavil po robu in nekako vo-
dil slovensko-hrvaški odpor proti taki odločitvi. Gorupov odpor bi lahko
označili kot aktivni, Sardočev pa kot pasivni. Smoter je bil sicer isti, ven-
123
