Page 122 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 122
o morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2
Naj omenim še Ogrsko-hrvatsko družbo za svobodno plovbo (Società
ungaro-croata per la navigazione libera). Leta 1909 je bil izvoljen v nad-
zorni odbor te skoraj popolnoma hrvaške družbe Viktor Jenko, doselje-
nec z Brkinov, ki je v družbo vložil svoj kapital.
Kakor v reških najdemo tudi v tržaških ladjarskih družbah nekaj po-
datkov o udeležbi slovenskega kapitala. Kakor reški so tudi tržaški po-
datki zelo skopi. V glavnem izvemo ime, položaj, ki ga je ladjar zasedel
v družbi, in čas, ko je bil na tem položaju. Tržaška družba, ki nam prva
nudi nekaj podatkov, je »Paroplovba Trst–Milje« (Navigazione a vapore
Trieste–Muggia). Enega od direktorskih sedežev te družbe je leta 1894
zasedel Karlo Marušič iz Mirna pri Gorici. Gotovo je, da je kupil delnice
družbe pred letom 1894. Med direktorji družbe je ostal do leta 1896. Med
delničarji pa ga omenjajo vsaj do leta 1902.
O Korneliju Gorupu bi bilo potrebno govoriti več, kot nam dovolju-
jejo viri, ki jih imamo na voljo. Gotovo je, da je imel delnice nekaj bogatih
družb po vsem Sredozemlju, predvsem v Franciji in Italiji. Naši letopisi
ga obravnavajo kot enega največjih delničarjev bivše »Austroamericane«
(Unione austriaca di navigazione – già »Austro-americana« & fratelli
Cosulich – società anonima in Trieste). Leta 1906 je bil Gorup izvoljen v
nadzorni odbor družbe in je ostal v odboru do leta 1914, a morda še dalj.
Po vsem sodeč se zdi, da je igral v družbi veliko vlogo, kar pomeni, da je
vložil vanjo precej kapitala.
Skoraj popolnoma slovenska je bila »Svobodna tržaška plovba« v
Trstu (Navigazione libera triestina in Trieste). Njen največji delničar v
zadnjih letih pred vojno je bil Peter Mašera, ki smo ga že omenjali. Od leta
1908 do vojne je bil Mašera predsednik družbe. Poleg njega so bili delni-
čarji še Hrvat Hektor Polič (njegov oče je bil dolga leta predsednik slo-
venske čitalnice v Trstu), Jožef Kelner s Koroške, Karlo Gutman, sin ka-
pitana dolge plovbe Avgusta Gutmana iz Gorice, in nam že znani Krištof
Kosovel. Polič je zasedel mesto direktorja, Kelner in Gutman sta sestavlja-
la administrativni svet, Kosovel je pripadal nadzornemu odboru. Drugih
delničarjev letopisi ne omenjajo. Vse kaže, da so imeli imenovani vsaj 90
odstotkov delnic.
Že večkrat omenjeni Krištof Kosovel je najkasneje leta 1903 kupil
nekaj delnic Paroplovne družbe Istra–Trst v Trstu (Società di navigazione
Istria–Trieste in Trieste). Da vloženi kapital ni bil majhen, dokazuje
dejstvo, da ga je družba že leta 1904 imenovala za podpredsednika. Na
tem mestu ga srečujemo do leta 1912. Leta 1913 so ga tržaški ladjarji izvolili
122
Naj omenim še Ogrsko-hrvatsko družbo za svobodno plovbo (Società
ungaro-croata per la navigazione libera). Leta 1909 je bil izvoljen v nad-
zorni odbor te skoraj popolnoma hrvaške družbe Viktor Jenko, doselje-
nec z Brkinov, ki je v družbo vložil svoj kapital.
Kakor v reških najdemo tudi v tržaških ladjarskih družbah nekaj po-
datkov o udeležbi slovenskega kapitala. Kakor reški so tudi tržaški po-
datki zelo skopi. V glavnem izvemo ime, položaj, ki ga je ladjar zasedel
v družbi, in čas, ko je bil na tem položaju. Tržaška družba, ki nam prva
nudi nekaj podatkov, je »Paroplovba Trst–Milje« (Navigazione a vapore
Trieste–Muggia). Enega od direktorskih sedežev te družbe je leta 1894
zasedel Karlo Marušič iz Mirna pri Gorici. Gotovo je, da je kupil delnice
družbe pred letom 1894. Med direktorji družbe je ostal do leta 1896. Med
delničarji pa ga omenjajo vsaj do leta 1902.
O Korneliju Gorupu bi bilo potrebno govoriti več, kot nam dovolju-
jejo viri, ki jih imamo na voljo. Gotovo je, da je imel delnice nekaj bogatih
družb po vsem Sredozemlju, predvsem v Franciji in Italiji. Naši letopisi
ga obravnavajo kot enega največjih delničarjev bivše »Austroamericane«
(Unione austriaca di navigazione – già »Austro-americana« & fratelli
Cosulich – società anonima in Trieste). Leta 1906 je bil Gorup izvoljen v
nadzorni odbor družbe in je ostal v odboru do leta 1914, a morda še dalj.
Po vsem sodeč se zdi, da je igral v družbi veliko vlogo, kar pomeni, da je
vložil vanjo precej kapitala.
Skoraj popolnoma slovenska je bila »Svobodna tržaška plovba« v
Trstu (Navigazione libera triestina in Trieste). Njen največji delničar v
zadnjih letih pred vojno je bil Peter Mašera, ki smo ga že omenjali. Od leta
1908 do vojne je bil Mašera predsednik družbe. Poleg njega so bili delni-
čarji še Hrvat Hektor Polič (njegov oče je bil dolga leta predsednik slo-
venske čitalnice v Trstu), Jožef Kelner s Koroške, Karlo Gutman, sin ka-
pitana dolge plovbe Avgusta Gutmana iz Gorice, in nam že znani Krištof
Kosovel. Polič je zasedel mesto direktorja, Kelner in Gutman sta sestavlja-
la administrativni svet, Kosovel je pripadal nadzornemu odboru. Drugih
delničarjev letopisi ne omenjajo. Vse kaže, da so imeli imenovani vsaj 90
odstotkov delnic.
Že večkrat omenjeni Krištof Kosovel je najkasneje leta 1903 kupil
nekaj delnic Paroplovne družbe Istra–Trst v Trstu (Società di navigazione
Istria–Trieste in Trieste). Da vloženi kapital ni bil majhen, dokazuje
dejstvo, da ga je družba že leta 1904 imenovala za podpredsednika. Na
tem mestu ga srečujemo do leta 1912. Leta 1913 so ga tržaški ladjarji izvolili
122
