Page 124 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 124
o morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2
dar je imel Gorupov odpor daljnosežne posledice, ki so pozitivno vpli-
vale celo na povojni razvoj jugoslovanske trgovske mornarice, medtem
ko je Sardočevo dejanje pomenilo le trenutni udarec, ki ni imel globljih
posledic.
Zaključek
Seznami slovenskih ladjarjev, ki jih obravnavamo, se zaključijo z Jernejem
Sardočem v Kopru, Anko Orel in Aleksandrom Gorupom na Reki ter
Matildo Smrekar in Kornelijem Gorupom v Trstu. Sicer bi morali obrav-
navati še nekatere ljudi, ki so odločilno vplivali na razvoj slovenskega lad-
jarstva, toda delovali so v glavnem po vojni in zato bi bilo potrebno o njih
spregovoriti obširneje. Tako bomo na kratko zaključili ta izvajanja prav z
njimi. Gre za skupino slovenskih karatistov, ki so se v začetku tega stole-
tja zbrali okoli mladega Egona Stareta in Hektorja Poliča, ki so si prizade-
vali ustanoviti temelj za povojni razvoj. O tej skupini torej kasneje.
Naše ladjarje delimo v glavnem v tri večje skupine v prvo spadajo la-
stniki vseh treh vrst lesenih ladij, to je za dolgo, veliko obalno in malo
obalno plovbo; v drugo skupino uvrščamo skupino lastnikov velikih žele-
znih jadrnic ter parnikov in motornih ladjic; v tretjo skupino pa štejemo
vse tiste ljudi, ki so vlagali kapital v ladjarske družbe in tako postali njiho-
vi delničarji. Iz podatkov je razvidno, da se tretja skupina delno prepleta s
prvo in drugo, to pa zato, ker so nekateri naši ladjarji dovolj zgodaj spoz-
nali pomen trgovsko-pomorskih in ladjarskih družb. Poudariti je treba,
da so v tretji skupini – to je med delničarji – omenjeni tudi novi ljudje, ki
se v nakupe posameznih ladij niso spuščali.
V začetku obdobja, ki ga obravnavamo, je bilo slovensko ladjarstvo
zelo skromno. V petdesetih letih se je tako po številu kakor po kakovosti
plovil stopnjevalo in je v sedemdesetih letih doseglo najvišje število na-
ših lastnikov ladij. V osemdesetih letih – če odštejemo Jožefa Mauserja
– je nastal zastoj, ki ga je povzročilo dejstvo, da sta se vrednost in kon-
kurenčna sposobnost lesenih ladij zmanjšali. Padanje cen in nekonku-
renčnost je povzročil prodor parnikov na pomorsko tržišče. Parniki so
povzročili socialni propad kapitanov, oficirjev in mornarjev, ki so slu-
žili na lesenih ladjah in jim ni uspelo, da bi se preusmerili na parnike.
Povzročili pa so tudi propadanje vseh tistih ladjarjev, ki niso pravočas-
no spoznali, da se lahko rešijo, če nalože svoj kapital v ladjarske druž-
be ali če hitro odprodajo jadrnice in nalože izkupiček v parnike. Po vsem,
kar smo obravnavali, moramo sklepati, da so to o pravem času spozna-
124
dar je imel Gorupov odpor daljnosežne posledice, ki so pozitivno vpli-
vale celo na povojni razvoj jugoslovanske trgovske mornarice, medtem
ko je Sardočevo dejanje pomenilo le trenutni udarec, ki ni imel globljih
posledic.
Zaključek
Seznami slovenskih ladjarjev, ki jih obravnavamo, se zaključijo z Jernejem
Sardočem v Kopru, Anko Orel in Aleksandrom Gorupom na Reki ter
Matildo Smrekar in Kornelijem Gorupom v Trstu. Sicer bi morali obrav-
navati še nekatere ljudi, ki so odločilno vplivali na razvoj slovenskega lad-
jarstva, toda delovali so v glavnem po vojni in zato bi bilo potrebno o njih
spregovoriti obširneje. Tako bomo na kratko zaključili ta izvajanja prav z
njimi. Gre za skupino slovenskih karatistov, ki so se v začetku tega stole-
tja zbrali okoli mladega Egona Stareta in Hektorja Poliča, ki so si prizade-
vali ustanoviti temelj za povojni razvoj. O tej skupini torej kasneje.
Naše ladjarje delimo v glavnem v tri večje skupine v prvo spadajo la-
stniki vseh treh vrst lesenih ladij, to je za dolgo, veliko obalno in malo
obalno plovbo; v drugo skupino uvrščamo skupino lastnikov velikih žele-
znih jadrnic ter parnikov in motornih ladjic; v tretjo skupino pa štejemo
vse tiste ljudi, ki so vlagali kapital v ladjarske družbe in tako postali njiho-
vi delničarji. Iz podatkov je razvidno, da se tretja skupina delno prepleta s
prvo in drugo, to pa zato, ker so nekateri naši ladjarji dovolj zgodaj spoz-
nali pomen trgovsko-pomorskih in ladjarskih družb. Poudariti je treba,
da so v tretji skupini – to je med delničarji – omenjeni tudi novi ljudje, ki
se v nakupe posameznih ladij niso spuščali.
V začetku obdobja, ki ga obravnavamo, je bilo slovensko ladjarstvo
zelo skromno. V petdesetih letih se je tako po številu kakor po kakovosti
plovil stopnjevalo in je v sedemdesetih letih doseglo najvišje število na-
ših lastnikov ladij. V osemdesetih letih – če odštejemo Jožefa Mauserja
– je nastal zastoj, ki ga je povzročilo dejstvo, da sta se vrednost in kon-
kurenčna sposobnost lesenih ladij zmanjšali. Padanje cen in nekonku-
renčnost je povzročil prodor parnikov na pomorsko tržišče. Parniki so
povzročili socialni propad kapitanov, oficirjev in mornarjev, ki so slu-
žili na lesenih ladjah in jim ni uspelo, da bi se preusmerili na parnike.
Povzročili pa so tudi propadanje vseh tistih ladjarjev, ki niso pravočas-
no spoznali, da se lahko rešijo, če nalože svoj kapital v ladjarske druž-
be ali če hitro odprodajo jadrnice in nalože izkupiček v parnike. Po vsem,
kar smo obravnavali, moramo sklepati, da so to o pravem času spozna-
124
