Page 110 - Panjek Aleksander. Ur. 2023. Integrirana kmečka ekonomija: koncept in dejstva. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 110
ksander Panjek in Ines Beguš
Preglednica 4.5 Obrtniki na območju deželskega sodišča Škofja Loka sredi 18. stoletja
(Alpe, Gorenjska)
Obrti Škofja Loka Podeželje Skupaj
Hišni lastniki Gostači Gruntarji Kajžarji Gostači
Tkalci
Gostilničarji – vinotoči
Čevljarji
Krojači
Sitarji
Tesarji
Zidarji
Kovači (brez Železnikov)
Sodarji
Usnjarji
Ključavničarji
Kolovratarji
Peki
Druge obrti (<)
Skupaj .
Delež (v odstotkih)* , , , , ,
Opombe * Škofja Loka skupaj 17,3 , podeželje skupaj 82,7 . Po Blaznik (1973, 284).
godbeno. Sitar je od založnika prejel že pripravljeno žimo, ki so jo poprej
prečistili, oprali, uredili in obarvali zaposleni pri založniku. »Proizvodnja
žimarskih izdelkov se je vršila na domovih proizvajalcev in ne v delavnici
podjetnika, torej v številnih majhnih delavnicah, ki so imele enako tehnič-
no opremo« (Žontar 1956, 100). Zaslužki sitarjev so bili zaradi oderuškega
obračunavanja dela in višine odkupa žime skromni, zaradi česar so ostajali
odvisni od založnika, dokler niso poplačali dolgov, medtem ko je bil do-
biček v sitarski trgovini precejšen. V loškem gospostvu velja poleg že na-
štetih podeželskih obrti omeniti še krojaštvo, tesarstvo, zidarstvo, čevljar-
stvo, sodarstvo, gostilničarstvo in mlinarstvo, ki so bili v glavnem v dome-
ni kajžarskega in gostaškega prebivalstva (Blaznik 1973, 280–284; Hodnik
1995a, 34, 36; Mihelič 1999, 659). Kmečki podložniki v loškem gospostvu
so v 18. stoletju trgovali celo s puškami (Blaznik 1973, 291). Podobno kot
so kočevski, so tudi podložniki loškega gospostva prejeli privilegij za pro-
dajo lesnih izdelkov z namenom, da si ekonomsko opomorejo od turških
vpadov v 16. stoletju (Kačičnik Gabrič 2004, 48–49).
Na loškem in radovljiškem območju se je močno razvilo tudi tovorni-
štvo. Po Valenčiču je tu, v primerjavi z drugimi območji Kranjske, kjer se je
108
Preglednica 4.5 Obrtniki na območju deželskega sodišča Škofja Loka sredi 18. stoletja
(Alpe, Gorenjska)
Obrti Škofja Loka Podeželje Skupaj
Hišni lastniki Gostači Gruntarji Kajžarji Gostači
Tkalci
Gostilničarji – vinotoči
Čevljarji
Krojači
Sitarji
Tesarji
Zidarji
Kovači (brez Železnikov)
Sodarji
Usnjarji
Ključavničarji
Kolovratarji
Peki
Druge obrti (<)
Skupaj .
Delež (v odstotkih)* , , , , ,
Opombe * Škofja Loka skupaj 17,3 , podeželje skupaj 82,7 . Po Blaznik (1973, 284).
godbeno. Sitar je od založnika prejel že pripravljeno žimo, ki so jo poprej
prečistili, oprali, uredili in obarvali zaposleni pri založniku. »Proizvodnja
žimarskih izdelkov se je vršila na domovih proizvajalcev in ne v delavnici
podjetnika, torej v številnih majhnih delavnicah, ki so imele enako tehnič-
no opremo« (Žontar 1956, 100). Zaslužki sitarjev so bili zaradi oderuškega
obračunavanja dela in višine odkupa žime skromni, zaradi česar so ostajali
odvisni od založnika, dokler niso poplačali dolgov, medtem ko je bil do-
biček v sitarski trgovini precejšen. V loškem gospostvu velja poleg že na-
štetih podeželskih obrti omeniti še krojaštvo, tesarstvo, zidarstvo, čevljar-
stvo, sodarstvo, gostilničarstvo in mlinarstvo, ki so bili v glavnem v dome-
ni kajžarskega in gostaškega prebivalstva (Blaznik 1973, 280–284; Hodnik
1995a, 34, 36; Mihelič 1999, 659). Kmečki podložniki v loškem gospostvu
so v 18. stoletju trgovali celo s puškami (Blaznik 1973, 291). Podobno kot
so kočevski, so tudi podložniki loškega gospostva prejeli privilegij za pro-
dajo lesnih izdelkov z namenom, da si ekonomsko opomorejo od turških
vpadov v 16. stoletju (Kačičnik Gabrič 2004, 48–49).
Na loškem in radovljiškem območju se je močno razvilo tudi tovorni-
štvo. Po Valenčiču je tu, v primerjavi z drugimi območji Kranjske, kjer se je
108
