Page 135 - Panjek Aleksander. Ur. 2023. Integrirana kmečka ekonomija: koncept in dejstva. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 135
z izjeme: integrirana kmečka ekonomija na Štajerskem (16.–18. stoletje)
Preglednica 5.3 Razdrobljenost kmetij na južnem Štajerskem: število in vrsta obratov
leta 1754
Velikost in vrsta obratov Število Delež*
Cele kmetije . ,
Tričetrtinske kmetije . ,
Polovične kmetije . ,
Četrtinske kmetije . ,
Kajže . ,
Gospodinjstva skupaj . ,
Opombe * V odstotkih. Obdelava podatkov po Curk (1987, 4).
ki pa 24 vseh obratov. Po dveh stoletjih je bilo razmerje med večjimi in
manjšimi kmečkimi gospodarstvi skoraj zrcalno obrnjeno.
To nam pove tri stvari. Prvič, ne more biti dvoma, da je na slovenskem
Štajerskem dedna deljivost družinskih kmetij prevladovala nad nedeljivo-
stjo, vsaj v praksi. Drugič, večji del demografskega prirastka in odločitev
za samostojno družino sta kot rezultat prinašala ustanavljanje kajž. Tretji
sklep je najpomembnejši za tukajšnjo osrednjo temo. Za veliko večino kme-
tijskih obratov je mogoče predvidevati, da niso bili prehransko samooskrb-
ni, temveč da je ekonomija njihovih gospodinjstev temeljila na usklajeva-
nju različnih virov dohodka v povezavi s trgom. Najbrž ni pretirano oceniti,
da je bilo takih kmečkih gospodinjstev, ki so dohodke v obliki lastnih pri-
delkov kombinirali z dejavnostmi na trgu, na slovenskem Štajerskem sredi
18. stoletja med 80 (kajže in četrtinske kmetije) in 90 (kajže, četrtinske
in polovične kmetije).
Dejavnosti primarnega sektorja
Že ob začetku novega veka so podložniki na Štajerskem kazali željo po iz-
boljšanju svojega gmotnega položaja in podjetni duh, ki ga lahko razbere-
mo iz njihovega izkoriščanja naravnih danosti pokrajine, v kateri so prebi-
vali. Gorate predele Štajerske so zaznamovale višinske ali planinske kme-
tije, t. i. sirnice in švajge, ki so v urbarjih izpričane že ob koncu 15. stoletja.
To so bile kmetije z malo orne zemlje in obsežnim kompleksom pašnikov,
ki jih je dobil podložnik v zakup z določenim številom živine, zlasti ovc in
koz. Zaradi tega so bile usmerjene izključno v živinorejo. Na podlagi Mli-
naričeve raziskave Limbuša v poznem 16. stoletju, v kateri je obravnaval
mnoge imenjske cenitve in urbarje, lahko povzamemo, da so bile višinske
kmetije najštevilčnejše na Pohorju (1976, 72–78). Večina podložnikov se je
že od sredine 16. stoletja intenzivno ukvarjala z živinorejo. Slednja ni bi-
133
Preglednica 5.3 Razdrobljenost kmetij na južnem Štajerskem: število in vrsta obratov
leta 1754
Velikost in vrsta obratov Število Delež*
Cele kmetije . ,
Tričetrtinske kmetije . ,
Polovične kmetije . ,
Četrtinske kmetije . ,
Kajže . ,
Gospodinjstva skupaj . ,
Opombe * V odstotkih. Obdelava podatkov po Curk (1987, 4).
ki pa 24 vseh obratov. Po dveh stoletjih je bilo razmerje med večjimi in
manjšimi kmečkimi gospodarstvi skoraj zrcalno obrnjeno.
To nam pove tri stvari. Prvič, ne more biti dvoma, da je na slovenskem
Štajerskem dedna deljivost družinskih kmetij prevladovala nad nedeljivo-
stjo, vsaj v praksi. Drugič, večji del demografskega prirastka in odločitev
za samostojno družino sta kot rezultat prinašala ustanavljanje kajž. Tretji
sklep je najpomembnejši za tukajšnjo osrednjo temo. Za veliko večino kme-
tijskih obratov je mogoče predvidevati, da niso bili prehransko samooskrb-
ni, temveč da je ekonomija njihovih gospodinjstev temeljila na usklajeva-
nju različnih virov dohodka v povezavi s trgom. Najbrž ni pretirano oceniti,
da je bilo takih kmečkih gospodinjstev, ki so dohodke v obliki lastnih pri-
delkov kombinirali z dejavnostmi na trgu, na slovenskem Štajerskem sredi
18. stoletja med 80 (kajže in četrtinske kmetije) in 90 (kajže, četrtinske
in polovične kmetije).
Dejavnosti primarnega sektorja
Že ob začetku novega veka so podložniki na Štajerskem kazali željo po iz-
boljšanju svojega gmotnega položaja in podjetni duh, ki ga lahko razbere-
mo iz njihovega izkoriščanja naravnih danosti pokrajine, v kateri so prebi-
vali. Gorate predele Štajerske so zaznamovale višinske ali planinske kme-
tije, t. i. sirnice in švajge, ki so v urbarjih izpričane že ob koncu 15. stoletja.
To so bile kmetije z malo orne zemlje in obsežnim kompleksom pašnikov,
ki jih je dobil podložnik v zakup z določenim številom živine, zlasti ovc in
koz. Zaradi tega so bile usmerjene izključno v živinorejo. Na podlagi Mli-
naričeve raziskave Limbuša v poznem 16. stoletju, v kateri je obravnaval
mnoge imenjske cenitve in urbarje, lahko povzamemo, da so bile višinske
kmetije najštevilčnejše na Pohorju (1976, 72–78). Večina podložnikov se je
že od sredine 16. stoletja intenzivno ukvarjala z živinorejo. Slednja ni bi-
133
