Page 31 - Panjek Aleksander. Ur. 2023. Integrirana kmečka ekonomija: koncept in dejstva. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 31
Koncepti in teorije v mednarodnem zgodovinopisju (1966–2012)
in spremenljivke, ki v sistem vnašajo izzive in spremembe ter so predvsem
eksogenega izvora (institucionalne in zemljiške reforme, regionalni gospo-
darski razvoj ali stagnacija, industrializacija in konkurenca, premiki v pov-
praševanju in na trgu dela). Pluriaktivnostni raziskovalni pristop kmečko
ekonomijo razume kot odprto ekonomijo, na katero močno vplivajo (če je
ne celo opredeljujejo) zunanje spremenljivke.
Če povzamemo: koncept in pristop pluriaktivnosti se osredotočata na
kmečko ekonomijo ter podeželsko družbo v času sprememb, torej v obdo-
bju (proto)industrializacije med 18. in 20. stoletjem. Poudarek je na spe-
cifičnih kombinacijah agrarnega sistema in integrativnih dejavnosti, ki jih
določajo okoliščine na lokalni ravni (pokrajina, dolina). To vodi k odkriva-
nju različnih zvrsti pluriaktivnosti, nenazadnje zaradi posebne pozorno-
sti, ki so jih deležne dvojne kombinacije (npr. kmet – tkalec, kmet – rudar,
kmet – kamnosek, kmet – kramar, kmet – sezonski migrant, kmet – urar,
kmet – kovinar). Kmečka ekonomija je odprta, spremembe v njej pa so ve-
činoma eksogene.
Čeprav so prvi raziskovalci in teoretiki pluriaktivnosti poudarjali, da je
to dolgotrajna strukturna lastnost gospodarstva in družbe na podeželju,
je od vsega začetka in tudi kasneje prevladalo zanimanje za preučevanje
mehanizmov sprememb in razvoja, zaradi česar so se raziskave v glavnem
osredotočile na novejšo dobo. Poleg pomembnih rezultatov, ki jih je ta fo-
kus prinesel v obliki veliko boljšega razumevanja družbenih in gospodar-
skih procesov na podeželju zlasti na prelomu iz 18. v 19. stoletje ter v času
industrializacije, je uspel dokazati, kako kmečke prakse integriranja do-
hodkov in kombiniranja kmetijskih ter neagrarnih panog segajo globoko v
20. stoletje.⁵
Z osredotočanjem na fenomenološke vidike kombiniranja dejavnosti na
specifičnih podeželskih območjih in posledično orisovanjem »oblik« ter
vrst pluriaktivnosti je raziskovanje pluriaktivnosti prineslo bogato zbirko
primerov integriranja kmečkih dohodkov, kar še dodatno dokazuje, da je
šlo za razširjen pojav.
Alpska integrirana ekonomija: Coppolov korak k sistemu
Ne glede na trdne teoretične temelje z natančnimi – čeprav neusklajenimi
– definicijami se koncept pluriaktivnosti ni razvil v model. Najverjetneje to
niti ni bil cilj, saj se raziskave o pluriaktivnosti zanimajo predvsem za ana-
⁵ Pluriaktivnost je eden izmed izrazov, s katerimi se opredeljujejo tudi sodobne oblike diver-
zifikacije dohodka na evropskih kmetijah: gl. Bojnec (2017).
29
in spremenljivke, ki v sistem vnašajo izzive in spremembe ter so predvsem
eksogenega izvora (institucionalne in zemljiške reforme, regionalni gospo-
darski razvoj ali stagnacija, industrializacija in konkurenca, premiki v pov-
praševanju in na trgu dela). Pluriaktivnostni raziskovalni pristop kmečko
ekonomijo razume kot odprto ekonomijo, na katero močno vplivajo (če je
ne celo opredeljujejo) zunanje spremenljivke.
Če povzamemo: koncept in pristop pluriaktivnosti se osredotočata na
kmečko ekonomijo ter podeželsko družbo v času sprememb, torej v obdo-
bju (proto)industrializacije med 18. in 20. stoletjem. Poudarek je na spe-
cifičnih kombinacijah agrarnega sistema in integrativnih dejavnosti, ki jih
določajo okoliščine na lokalni ravni (pokrajina, dolina). To vodi k odkriva-
nju različnih zvrsti pluriaktivnosti, nenazadnje zaradi posebne pozorno-
sti, ki so jih deležne dvojne kombinacije (npr. kmet – tkalec, kmet – rudar,
kmet – kamnosek, kmet – kramar, kmet – sezonski migrant, kmet – urar,
kmet – kovinar). Kmečka ekonomija je odprta, spremembe v njej pa so ve-
činoma eksogene.
Čeprav so prvi raziskovalci in teoretiki pluriaktivnosti poudarjali, da je
to dolgotrajna strukturna lastnost gospodarstva in družbe na podeželju,
je od vsega začetka in tudi kasneje prevladalo zanimanje za preučevanje
mehanizmov sprememb in razvoja, zaradi česar so se raziskave v glavnem
osredotočile na novejšo dobo. Poleg pomembnih rezultatov, ki jih je ta fo-
kus prinesel v obliki veliko boljšega razumevanja družbenih in gospodar-
skih procesov na podeželju zlasti na prelomu iz 18. v 19. stoletje ter v času
industrializacije, je uspel dokazati, kako kmečke prakse integriranja do-
hodkov in kombiniranja kmetijskih ter neagrarnih panog segajo globoko v
20. stoletje.⁵
Z osredotočanjem na fenomenološke vidike kombiniranja dejavnosti na
specifičnih podeželskih območjih in posledično orisovanjem »oblik« ter
vrst pluriaktivnosti je raziskovanje pluriaktivnosti prineslo bogato zbirko
primerov integriranja kmečkih dohodkov, kar še dodatno dokazuje, da je
šlo za razširjen pojav.
Alpska integrirana ekonomija: Coppolov korak k sistemu
Ne glede na trdne teoretične temelje z natančnimi – čeprav neusklajenimi
– definicijami se koncept pluriaktivnosti ni razvil v model. Najverjetneje to
niti ni bil cilj, saj se raziskave o pluriaktivnosti zanimajo predvsem za ana-
⁵ Pluriaktivnost je eden izmed izrazov, s katerimi se opredeljujejo tudi sodobne oblike diver-
zifikacije dohodka na evropskih kmetijah: gl. Bojnec (2017).
29
