Page 35 - Panjek Aleksander. Ur. 2023. Integrirana kmečka ekonomija: koncept in dejstva. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 35
Koncepti in teorije v mednarodnem zgodovinopisju (1966–2012)
razumeli nesporazume, lahko izhajamo iz Shaninovega opozorila o osnov-
ni značilnosti dela Čajanova. En del je teoretičen, drugi pa temelji na em-
piričnih podatkih. Teoretični del je priveden nekako do skrajnih logičnih
konsekvenc, vključno z nekaj pretiravanja (Shanin 1986). Za zgodovinarja
je to razlikovanje smotrno uporabiti pri tehtanju njegovega teoretiziranja
o »naravni kmetiji«, na kar je opozoril sam Čajanov (Chayanov 1986a, 11):
»Še nenavadnejšo sliko dobimo [. . .] ob predpostavki, da kategorija tržne
cene ne obstaja – to je, da nimamo dejavnika blagovne menjave.« V kmečki
ekonomiji Čajanova odsotnost trga torej ni nič drugega kot čisto teoretična
hipoteza, ne pa ugotovitev dejanskega stanja v kaki zgodovinski dobi.
Po njegovem mnenju sta notranja logika in struktura te teoretične »na-
ravne kmetije [. . .] enaki kot pri kmetijah z blagovno menjavo«, a z dvema
glavnima razlikama. Prva je odsotnost »dejavnika lokacije trga« (angl. fac-
tor of market location). Drugič, »manj pomemben, a bistven družbeni de-
javnik je tradicionalni življenjski standard, ki ga določajo običaji in navade
in ki opredeljuje obseg potrošnih zahtev ter, posledično, uporabo delovne
sile«. Menil je, da so »naravne kmetije« oblika »družinske ekonomije«, ki jo
najdemo na primer v »fevdalnem sistemu«. A to je treba razumeti zgolj kot
»teoretično analizo« (Chayanov 1986a, 12, 17, 25). V najboljšem primeru je
to hipoteza, ki ne temelji na zgodovinskih dokazih – vendar predstavlja
eno najvplivnejših prvin njegovega dela, ki je v zahodnoevropskem razu-
mevanju opredeljena kot model kmečke ekonomije Čajanova: brez stikov
s trgom, brez interesa za izboljšanje tradicionalnih življenjskih razmer in
hkrati s temu ustreznim obsegom dela.
Delo in interpretacije, ki temeljijo na empiričnih dokazih, so za zgodovi-
narja pomembnejši. V Rusiji poznega 19. in zgodnjega 20. stoletja je »kme-
tija, sloneča na delu kmečke družine« (angl. peasant family labour farm),
izvajala »blagovno gospodarstvo«, kar pomeni, da je proizvajala za tržišče,
s katerim so bile posamezne kmetije povezane različno intenzivno (Chaya-
nov 1986a, 17–25). Vztrajanje Čajanova pri zanikanju možnosti uporabe
kapitalističnih konceptov (npr. »dobička«) za razlago ekonomije družinske
kmetije, ki ne zaposluje mezdnih delavcev, še ne pomeni, da v takem siste-
mu ni bilo želje po večji blaginji.
Zgodovinarji pogosto omenjajo, kako so se kmetje Čajanova izogibali
»garanju«, da bi poudarili, kako tradicionalni kmetje niso želeli delati več,
kot je bilo nujno potrebno. Tu je treba takoj pojasniti dva vidika, ki vplivata
na recepcijo Čajanova: angleški prevod je nekoliko zavajajoč, saj je avtorje-
va argumentacija presej kompleksnejša. Izvorni ruski izraz tyagostnost, ki
so ga prevedli z angleškim drudgery, pomeni »težavnost«, ne pa enostavno
33
razumeli nesporazume, lahko izhajamo iz Shaninovega opozorila o osnov-
ni značilnosti dela Čajanova. En del je teoretičen, drugi pa temelji na em-
piričnih podatkih. Teoretični del je priveden nekako do skrajnih logičnih
konsekvenc, vključno z nekaj pretiravanja (Shanin 1986). Za zgodovinarja
je to razlikovanje smotrno uporabiti pri tehtanju njegovega teoretiziranja
o »naravni kmetiji«, na kar je opozoril sam Čajanov (Chayanov 1986a, 11):
»Še nenavadnejšo sliko dobimo [. . .] ob predpostavki, da kategorija tržne
cene ne obstaja – to je, da nimamo dejavnika blagovne menjave.« V kmečki
ekonomiji Čajanova odsotnost trga torej ni nič drugega kot čisto teoretična
hipoteza, ne pa ugotovitev dejanskega stanja v kaki zgodovinski dobi.
Po njegovem mnenju sta notranja logika in struktura te teoretične »na-
ravne kmetije [. . .] enaki kot pri kmetijah z blagovno menjavo«, a z dvema
glavnima razlikama. Prva je odsotnost »dejavnika lokacije trga« (angl. fac-
tor of market location). Drugič, »manj pomemben, a bistven družbeni de-
javnik je tradicionalni življenjski standard, ki ga določajo običaji in navade
in ki opredeljuje obseg potrošnih zahtev ter, posledično, uporabo delovne
sile«. Menil je, da so »naravne kmetije« oblika »družinske ekonomije«, ki jo
najdemo na primer v »fevdalnem sistemu«. A to je treba razumeti zgolj kot
»teoretično analizo« (Chayanov 1986a, 12, 17, 25). V najboljšem primeru je
to hipoteza, ki ne temelji na zgodovinskih dokazih – vendar predstavlja
eno najvplivnejših prvin njegovega dela, ki je v zahodnoevropskem razu-
mevanju opredeljena kot model kmečke ekonomije Čajanova: brez stikov
s trgom, brez interesa za izboljšanje tradicionalnih življenjskih razmer in
hkrati s temu ustreznim obsegom dela.
Delo in interpretacije, ki temeljijo na empiričnih dokazih, so za zgodovi-
narja pomembnejši. V Rusiji poznega 19. in zgodnjega 20. stoletja je »kme-
tija, sloneča na delu kmečke družine« (angl. peasant family labour farm),
izvajala »blagovno gospodarstvo«, kar pomeni, da je proizvajala za tržišče,
s katerim so bile posamezne kmetije povezane različno intenzivno (Chaya-
nov 1986a, 17–25). Vztrajanje Čajanova pri zanikanju možnosti uporabe
kapitalističnih konceptov (npr. »dobička«) za razlago ekonomije družinske
kmetije, ki ne zaposluje mezdnih delavcev, še ne pomeni, da v takem siste-
mu ni bilo želje po večji blaginji.
Zgodovinarji pogosto omenjajo, kako so se kmetje Čajanova izogibali
»garanju«, da bi poudarili, kako tradicionalni kmetje niso želeli delati več,
kot je bilo nujno potrebno. Tu je treba takoj pojasniti dva vidika, ki vplivata
na recepcijo Čajanova: angleški prevod je nekoliko zavajajoč, saj je avtorje-
va argumentacija presej kompleksnejša. Izvorni ruski izraz tyagostnost, ki
so ga prevedli z angleškim drudgery, pomeni »težavnost«, ne pa enostavno
33
