Page 36 - Panjek Aleksander. Ur. 2023. Integrirana kmečka ekonomija: koncept in dejstva. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 36
eksander Panjek
fizične napornosti dela ali garanja – gre za širši izraz, ki zajema tudi vpra-
šljivo smotrnost dela glede na ovire in rezultate.⁷
Čajanov je trdil, da kmečka družinska ekonomija temelji na »posebnem
ravnovesju med zadovoljevanjem povpraševanja v družini in težavnostjo
dela samega« (Chayanov 1986a, 6). Po njegovem mnenju, ki temelji na em-
piričnih dokazih iz poznega 19. in zgodnjega 20. stoletja v Rusiji, so kmetje
delali dlje in težje takrat, kadar je bil »življenjski standard« njihove družine
»ogrožen zaradi naraščajočega povpraševanja«, to je, ko se je povečalo šte-
vilo družinskih članov, ki niso bili sposobni delati (npr. otroci). Čeprav je
»obseg družinske dejavnosti v celoti odvisen od števila porabnikov«, takšen
izključni vpliv povpraševanja velja le, če ostali dejavniki ostajajo enaki, in
sicer zlasti priložnosti in produktivnost. Ko pa so razmere ponudile »mo-
žnost znatnega povečanja njihove proizvodnje« in je hkrati razmerje med
delavci in porabniki ostajalo nespremenjeno, je to takoj »privedlo do pove-
čanja blaginje družine in porabnikov« (Chayanov 1986b, 78–79). Kar pome-
ni, da se kmetje, ki jih je preučeval Čajanov, niso izogibali priložnostim za
boljši zaslužek, ker jih izboljšanje življenjskih razmer ne bi zanimalo. Če pa
kmet poveča svojo produktivnost, pravi Čajanov, »popolneje zadovolji po-
trebe svoje družine z manjšim vložkom dela«. Kmečke družine so lahko celo
kupile drago zemljo in si izposodile denar po visokih obrestnih merah, če
je taka naložba obljubljala »povečanje blaginje« zaradi izboljšane produk-
tivnosti dela ali razširjenih obdelovalnih površin (Chayanov 1986a, 8, 10).
»Kolosalno težnjo po akumulaciji in nabavljanju [. . .], ki je bila značilna za
večino evropskega kmečkega prebivalstva in je včasih presegala povpraše-
vanje porabnikov«, je bilo najti tudi »v mnogih slojih ruskega kmetstva«
(Chayanov 1986b, 89). Morda je najboljša sinteza naslednja: »Kmetija, ki
sloni na delu kmečke družine, mora izkoristiti razmere na trgu in naravne
danosti na način, ki ji omogoča zagotavljanje notranjega ravnovesja druži-
ne in obenem najvišji možni standard blaginje« (Chayanov 1986a, 7). Torej
so kmetje po Čajanovu zasledovali boljši standard.
Kar pravi Čajanov, ni to, da bi se kmetje izogibali večjemu obsegu dela,
temveč da pripravljenost kmečke družine za težavno delo ni neomejena.
Ko družina opazi, da dosegljivo izboljšanje življenjskega standarda več ne
upravičuje daljšega in tršega dela, odneha, kar pomeni, da je dosegla rav-
novesje med težavnostjo dela in zadovoljevanjem svojih potrošnih potreb.
Obenem so bili kmetje po Čajanovu pripravljeni delati dlje in težje ter pla-
čevati visoke obresti na posojila, da bi si zagotovili sprejemljiv življenjski
⁷ Zahvaljujem se Irini Makarovi za ustrezen slovenski prevod in obrazložitev izraza.
34
fizične napornosti dela ali garanja – gre za širši izraz, ki zajema tudi vpra-
šljivo smotrnost dela glede na ovire in rezultate.⁷
Čajanov je trdil, da kmečka družinska ekonomija temelji na »posebnem
ravnovesju med zadovoljevanjem povpraševanja v družini in težavnostjo
dela samega« (Chayanov 1986a, 6). Po njegovem mnenju, ki temelji na em-
piričnih dokazih iz poznega 19. in zgodnjega 20. stoletja v Rusiji, so kmetje
delali dlje in težje takrat, kadar je bil »življenjski standard« njihove družine
»ogrožen zaradi naraščajočega povpraševanja«, to je, ko se je povečalo šte-
vilo družinskih članov, ki niso bili sposobni delati (npr. otroci). Čeprav je
»obseg družinske dejavnosti v celoti odvisen od števila porabnikov«, takšen
izključni vpliv povpraševanja velja le, če ostali dejavniki ostajajo enaki, in
sicer zlasti priložnosti in produktivnost. Ko pa so razmere ponudile »mo-
žnost znatnega povečanja njihove proizvodnje« in je hkrati razmerje med
delavci in porabniki ostajalo nespremenjeno, je to takoj »privedlo do pove-
čanja blaginje družine in porabnikov« (Chayanov 1986b, 78–79). Kar pome-
ni, da se kmetje, ki jih je preučeval Čajanov, niso izogibali priložnostim za
boljši zaslužek, ker jih izboljšanje življenjskih razmer ne bi zanimalo. Če pa
kmet poveča svojo produktivnost, pravi Čajanov, »popolneje zadovolji po-
trebe svoje družine z manjšim vložkom dela«. Kmečke družine so lahko celo
kupile drago zemljo in si izposodile denar po visokih obrestnih merah, če
je taka naložba obljubljala »povečanje blaginje« zaradi izboljšane produk-
tivnosti dela ali razširjenih obdelovalnih površin (Chayanov 1986a, 8, 10).
»Kolosalno težnjo po akumulaciji in nabavljanju [. . .], ki je bila značilna za
večino evropskega kmečkega prebivalstva in je včasih presegala povpraše-
vanje porabnikov«, je bilo najti tudi »v mnogih slojih ruskega kmetstva«
(Chayanov 1986b, 89). Morda je najboljša sinteza naslednja: »Kmetija, ki
sloni na delu kmečke družine, mora izkoristiti razmere na trgu in naravne
danosti na način, ki ji omogoča zagotavljanje notranjega ravnovesja druži-
ne in obenem najvišji možni standard blaginje« (Chayanov 1986a, 7). Torej
so kmetje po Čajanovu zasledovali boljši standard.
Kar pravi Čajanov, ni to, da bi se kmetje izogibali večjemu obsegu dela,
temveč da pripravljenost kmečke družine za težavno delo ni neomejena.
Ko družina opazi, da dosegljivo izboljšanje življenjskega standarda več ne
upravičuje daljšega in tršega dela, odneha, kar pomeni, da je dosegla rav-
novesje med težavnostjo dela in zadovoljevanjem svojih potrošnih potreb.
Obenem so bili kmetje po Čajanovu pripravljeni delati dlje in težje ter pla-
čevati visoke obresti na posojila, da bi si zagotovili sprejemljiv življenjski
⁷ Zahvaljujem se Irini Makarovi za ustrezen slovenski prevod in obrazložitev izraza.
34
