Page 34 - Panjek Aleksander. Ur. 2023. Integrirana kmečka ekonomija: koncept in dejstva. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 34
ksander Panjek
pa so »dohodkovne integracije iz drugih dejavnosti in sektorjev« ohranjale
temeljno vlogo v sistemu.
Kmečka ekonomija med preživetjem in potrošnjo
Zgodnji holistični pristop h kmečki ekonomiji:
Čajanov ni bil čajanovski
Aleksandr V. Čajanov je avtor zgodnejše ekonomske teoretizacije kmečke
ekonomije, ki jo je razvil že v dvajsetih letih 20. stoletja, čeprav je njego-
vo delo mednarodno pozornost pritegnilo šele po prevodu v angleščino v
šestdesetih letih. Svojo teorijo je razvijal na podlagi bogatih ruskih stati-
stičnih podatkov iz druge polovice 19. in prvih desetletij 20. stoletja. Nje-
gov pristop ustreza polju agrarne ekonomije. Posebej vpliven je bil v soci-
ologiji podeželja (Ploeg 2013) in v ekonomski antropologiji (Sahlins 1972),
morda bolj kot pri zgodovinskem raziskovanju. Kljub temu je npr. Kriedte,
kot smo že omenili, svojo razlago protoindustrijske družine v veliki meri
zasnoval na družinski ekonomiji Čajanova. Kot je poudaril Shanin v uvo-
dnem poglavju k drugi izdaji del ruskega učenjaka, so interpretacije nje-
govega dela kmalu zašle v poenostavljanja in nesporazume (1986). Skrajna
sinteza prevladujoče in poenostavljene recepcije modela Čajanova v Evro-
pi in na Zahodu bi lahko zvenela takole: cilj kmečke družinske ekonomije
nista dobiček ali blaginja, temveč preprosto reprodukcija, in sicer tako v
fizičnem smislu kot produkcijskih sredstev; v ta namen kmečka družina
ne posega po mezdnem delu, ampak le po delu družinskih članov, živi od
samopreskrbe, je avtarkična in se izogiba delu, ki bi presegalo potrebe za
preživetje.
Njegova »teorija kmetijstva, ki ga izvaja kmečka družina, [. . .] je vklju-
čevala prvi poskus razkritja dinamike posameznega kmečkega obrata ter
kmetijstva kot celote« (Ploeg 2013, 18), tako da je bila bistveno širša od na-
še teme. A Čajanov ni obravnaval le agrarne dimenzije kmečke ekonomije,
kot je sam eksplicitno navedel (Chayanov 1986b, 70):
Glede na številne nesporazume, ki v veliki meri zamegljujejo bistvo
stvari, moramo posebej vztrajno poudariti, da s proizvodom kmečke-
ga dela, z dohodkom kmečkega obrata itd. vselej razumemo skupni
dohodek kmečke družine tako od poljedelstva kot od obrti.
Tu bomo pozornost omejili na našo osrednjo temo, to je integriranje do-
hodkov v kmečki ekonomiji, in na predstavitev njene notranje logike po
Čajanovu s poudarkom na kmetovem odnosu do dela in potrošnje. Da bi
32
pa so »dohodkovne integracije iz drugih dejavnosti in sektorjev« ohranjale
temeljno vlogo v sistemu.
Kmečka ekonomija med preživetjem in potrošnjo
Zgodnji holistični pristop h kmečki ekonomiji:
Čajanov ni bil čajanovski
Aleksandr V. Čajanov je avtor zgodnejše ekonomske teoretizacije kmečke
ekonomije, ki jo je razvil že v dvajsetih letih 20. stoletja, čeprav je njego-
vo delo mednarodno pozornost pritegnilo šele po prevodu v angleščino v
šestdesetih letih. Svojo teorijo je razvijal na podlagi bogatih ruskih stati-
stičnih podatkov iz druge polovice 19. in prvih desetletij 20. stoletja. Nje-
gov pristop ustreza polju agrarne ekonomije. Posebej vpliven je bil v soci-
ologiji podeželja (Ploeg 2013) in v ekonomski antropologiji (Sahlins 1972),
morda bolj kot pri zgodovinskem raziskovanju. Kljub temu je npr. Kriedte,
kot smo že omenili, svojo razlago protoindustrijske družine v veliki meri
zasnoval na družinski ekonomiji Čajanova. Kot je poudaril Shanin v uvo-
dnem poglavju k drugi izdaji del ruskega učenjaka, so interpretacije nje-
govega dela kmalu zašle v poenostavljanja in nesporazume (1986). Skrajna
sinteza prevladujoče in poenostavljene recepcije modela Čajanova v Evro-
pi in na Zahodu bi lahko zvenela takole: cilj kmečke družinske ekonomije
nista dobiček ali blaginja, temveč preprosto reprodukcija, in sicer tako v
fizičnem smislu kot produkcijskih sredstev; v ta namen kmečka družina
ne posega po mezdnem delu, ampak le po delu družinskih članov, živi od
samopreskrbe, je avtarkična in se izogiba delu, ki bi presegalo potrebe za
preživetje.
Njegova »teorija kmetijstva, ki ga izvaja kmečka družina, [. . .] je vklju-
čevala prvi poskus razkritja dinamike posameznega kmečkega obrata ter
kmetijstva kot celote« (Ploeg 2013, 18), tako da je bila bistveno širša od na-
še teme. A Čajanov ni obravnaval le agrarne dimenzije kmečke ekonomije,
kot je sam eksplicitno navedel (Chayanov 1986b, 70):
Glede na številne nesporazume, ki v veliki meri zamegljujejo bistvo
stvari, moramo posebej vztrajno poudariti, da s proizvodom kmečke-
ga dela, z dohodkom kmečkega obrata itd. vselej razumemo skupni
dohodek kmečke družine tako od poljedelstva kot od obrti.
Tu bomo pozornost omejili na našo osrednjo temo, to je integriranje do-
hodkov v kmečki ekonomiji, in na predstavitev njene notranje logike po
Čajanovu s poudarkom na kmetovem odnosu do dela in potrošnje. Da bi
32
