Page 38 - Panjek Aleksander. Ur. 2023. Integrirana kmečka ekonomija: koncept in dejstva. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 38
ksander Panjek
Preglednica 1.1 Povprečni čas dela in počitka na delovno aktivnega člana kmečke
družine (okrožje – rus. uezd – Vologda, severna Rusija, ok. 1900)
Dejavnost Ure Dnevi
Dnevno Tedensko Tedensko
Letno
Kmetijstvo , , , ,
Obrti , , , ,
Skupaj »produktivno« delo , ,
Delo v gospodinjstvu , ,
Neizkoriščeni čas (počitek) , ,
Spanec , ,
Prazniki (oddih in zabava)
Skupaj delovni čas ,
, ,
Opombe Po podatkih iz Chayanov (1989b, 74, preglednice 1.2–1.3 za razporeditev budnega
časa in 1.2–1.4 za 8 ur spanja).
Preglednica 1.2 Delež časa, namenjen različnim sektorjem po velikosti kmetije
(okrožje Vologda, severna Rusija, ok. 1900)
Sektor Setvena površina na polju po kmetiji ( desjatina = , ha)
,–. ,–, ,–, ,–, ,-, ,–,
Kmetijstvo , , , , , ,
Obrt , , , , , ,
Opombe V odstotkih, letno. Po Chayanov (1986b, 101).
kov (preglednica 1.2). Pri kmetijah majhne in srednje velikosti se je ta delež
gibal med tretjino in polovico. Kombiniranje dejavnosti in posledično do-
hodkov je bilo torej zelo dobro zastopano. To nas poleg kmečkega odnosa
do dela in potrošnje uvede v drugo temo, ki jo bomo obravnavali pri Čaja-
novu, in sicer integriranje dohodkov.
Za Čajanova je značilen kompleksen in obenem dosledno celosten pri-
stop h kmečki ekonomiji. Z vidika virov dohodka je to opazno v tem, da
dejavnosti na kmetiji, zunaj kmetije ter trženje proizvodov razume kot ne-
ločljive sestavne dele celote. Enota, ki jo obravnava, je družinska kmetija,
ki sloni na delu same družine brez najetih mezdnih delavcev. Rezultat nje-
nega celoletnega dela je »količina pridelka, ki po menjavi na trgu tvori bru-
to proizvod« gospodarske enote. Po odbitku letnih »materialnih izdatkov«
dobimo družinski »produkt dela«, ki predstavlja »dohodek [. . .] kmečke ali
obrtniške delovne družinske enote« (Chayanov 1986a, 5). Načela, ki ureja-
jo ekonomijo družinske kmetije, se namreč po Čajanovu lahko uporabijo
za vsako družinsko delovno enoto, »v kateri je delo povezano s porabo fi-
36
Preglednica 1.1 Povprečni čas dela in počitka na delovno aktivnega člana kmečke
družine (okrožje – rus. uezd – Vologda, severna Rusija, ok. 1900)
Dejavnost Ure Dnevi
Dnevno Tedensko Tedensko
Letno
Kmetijstvo , , , ,
Obrti , , , ,
Skupaj »produktivno« delo , ,
Delo v gospodinjstvu , ,
Neizkoriščeni čas (počitek) , ,
Spanec , ,
Prazniki (oddih in zabava)
Skupaj delovni čas ,
, ,
Opombe Po podatkih iz Chayanov (1989b, 74, preglednice 1.2–1.3 za razporeditev budnega
časa in 1.2–1.4 za 8 ur spanja).
Preglednica 1.2 Delež časa, namenjen različnim sektorjem po velikosti kmetije
(okrožje Vologda, severna Rusija, ok. 1900)
Sektor Setvena površina na polju po kmetiji ( desjatina = , ha)
,–. ,–, ,–, ,–, ,-, ,–,
Kmetijstvo , , , , , ,
Obrt , , , , , ,
Opombe V odstotkih, letno. Po Chayanov (1986b, 101).
kov (preglednica 1.2). Pri kmetijah majhne in srednje velikosti se je ta delež
gibal med tretjino in polovico. Kombiniranje dejavnosti in posledično do-
hodkov je bilo torej zelo dobro zastopano. To nas poleg kmečkega odnosa
do dela in potrošnje uvede v drugo temo, ki jo bomo obravnavali pri Čaja-
novu, in sicer integriranje dohodkov.
Za Čajanova je značilen kompleksen in obenem dosledno celosten pri-
stop h kmečki ekonomiji. Z vidika virov dohodka je to opazno v tem, da
dejavnosti na kmetiji, zunaj kmetije ter trženje proizvodov razume kot ne-
ločljive sestavne dele celote. Enota, ki jo obravnava, je družinska kmetija,
ki sloni na delu same družine brez najetih mezdnih delavcev. Rezultat nje-
nega celoletnega dela je »količina pridelka, ki po menjavi na trgu tvori bru-
to proizvod« gospodarske enote. Po odbitku letnih »materialnih izdatkov«
dobimo družinski »produkt dela«, ki predstavlja »dohodek [. . .] kmečke ali
obrtniške delovne družinske enote« (Chayanov 1986a, 5). Načela, ki ureja-
jo ekonomijo družinske kmetije, se namreč po Čajanovu lahko uporabijo
za vsako družinsko delovno enoto, »v kateri je delo povezano s porabo fi-
36
