Page 41 - Panjek Aleksander. Ur. 2023. Integrirana kmečka ekonomija: koncept in dejstva. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 41
Koncepti in teorije v mednarodnem zgodovinopisju (1966–2012)
podoben učinek.⁸ Nenazadnje je treba upoštevati tudi dohodke iz obrti, ki
so pripomogli k temu, da so bile prilagoditve znotraj kmetijske dejavnosti
(obseg zemljišč in intenzivnost dela) manj nujne (Chayanov 1986b, 53–69,
111–116).
V izogib nesporazumom se nam zdi nujno vedno znova zatrditi, da
so oblike kmetije in proizvodnje, ki jih ustvarja družina, v veliki meri
vnaprej določene z objektivnimi splošnimi gospodarskimi in naravni-
mi razmerami, v katerih deluje kmečki obrat. Toda sam obseg gospo-
darskega dela in mehanizem konstituiranja kmetije izhajata pred-
vsem iz družine, upoštevajoč vse druge elemente ekonomskih oko-
liščin. [Chayanov 1986b, 128]
Če povzamemo, so po Čajanovu ruske kmečke družine s konca 19. in za-
četka 20. stoletja živele, organizirale svojo kmetijo, delale in trošile v tesni
povezavi z razmerami na trgu. Pri tem so kombinirale samooskrbo s kme-
tijstvom, usmerjenim v trg, čigar pridelki so bili namenjeni prodaji, in obo-
je kombinirali z dejavnostmi zunaj kmetije. O vsem tem so se odločale ob
upoštevanju okoljskih in gospodarskih razmer, spremenljivih tržnih prilo-
žnosti ter sprememb v velikosti in sestavi družine. Bile so pripravljene in
sposobne povečati svoje blagostanje in raven porabe ter celo kopičiti pre-
moženje. Dandanes bi rekli, da so izkazovale iniciativnost (angl. agency) in
morda celo prizadevnost, zagotovo pa integriranje dohodkov. Nenazadnje
se niso branile večjega obsega dela, dokler je bil trud sorazmerno poplačan.
Prizadevni kmetje v krepostni severozahodni Evropi
V evropskem zgodovinopisju zadnjih desetletij je »revolucija prizadevno-
sti« (angl. industrious revolution) (de Vries 2008) verjetno eden izmed najiz-
zivalnejših konceptov. Kaže pa nekaj osnovnih skupnih značilnosti s kon-
ceptom protoindustrije: oba sta bila zasnovana na primeru nizozemsko go-
vorečega območja severozahodne Evrope, izvor industrializacije vsaj delo-
ma iščeta na podeželju in s tem kmečko prebivalstvo vključujeta v širšo
gospodarsko dinamiko, naslanjata se na (zahodno)evropski poročni vzo-
rec in, nenazadnje, oba obravnavata vprašanje razvoja. Toda med njima
⁸ V primeru, da so bile kmetije pravno nedeljive, kot je bilo v nekaterih delih Nemčije, se
je prilagoditev zgodila z regulacijo števila družinskih članov in dodatne delovne sile, ki se
jo je lahko »najelo ali oddalo« (hlapci in dekle): to je seveda vodilo v vzorec, ki je bil zunaj
področja kmečke družinske ekonomije, ki ne uporablja mezdnega dela.
39
podoben učinek.⁸ Nenazadnje je treba upoštevati tudi dohodke iz obrti, ki
so pripomogli k temu, da so bile prilagoditve znotraj kmetijske dejavnosti
(obseg zemljišč in intenzivnost dela) manj nujne (Chayanov 1986b, 53–69,
111–116).
V izogib nesporazumom se nam zdi nujno vedno znova zatrditi, da
so oblike kmetije in proizvodnje, ki jih ustvarja družina, v veliki meri
vnaprej določene z objektivnimi splošnimi gospodarskimi in naravni-
mi razmerami, v katerih deluje kmečki obrat. Toda sam obseg gospo-
darskega dela in mehanizem konstituiranja kmetije izhajata pred-
vsem iz družine, upoštevajoč vse druge elemente ekonomskih oko-
liščin. [Chayanov 1986b, 128]
Če povzamemo, so po Čajanovu ruske kmečke družine s konca 19. in za-
četka 20. stoletja živele, organizirale svojo kmetijo, delale in trošile v tesni
povezavi z razmerami na trgu. Pri tem so kombinirale samooskrbo s kme-
tijstvom, usmerjenim v trg, čigar pridelki so bili namenjeni prodaji, in obo-
je kombinirali z dejavnostmi zunaj kmetije. O vsem tem so se odločale ob
upoštevanju okoljskih in gospodarskih razmer, spremenljivih tržnih prilo-
žnosti ter sprememb v velikosti in sestavi družine. Bile so pripravljene in
sposobne povečati svoje blagostanje in raven porabe ter celo kopičiti pre-
moženje. Dandanes bi rekli, da so izkazovale iniciativnost (angl. agency) in
morda celo prizadevnost, zagotovo pa integriranje dohodkov. Nenazadnje
se niso branile večjega obsega dela, dokler je bil trud sorazmerno poplačan.
Prizadevni kmetje v krepostni severozahodni Evropi
V evropskem zgodovinopisju zadnjih desetletij je »revolucija prizadevno-
sti« (angl. industrious revolution) (de Vries 2008) verjetno eden izmed najiz-
zivalnejših konceptov. Kaže pa nekaj osnovnih skupnih značilnosti s kon-
ceptom protoindustrije: oba sta bila zasnovana na primeru nizozemsko go-
vorečega območja severozahodne Evrope, izvor industrializacije vsaj delo-
ma iščeta na podeželju in s tem kmečko prebivalstvo vključujeta v širšo
gospodarsko dinamiko, naslanjata se na (zahodno)evropski poročni vzo-
rec in, nenazadnje, oba obravnavata vprašanje razvoja. Toda med njima
⁸ V primeru, da so bile kmetije pravno nedeljive, kot je bilo v nekaterih delih Nemčije, se
je prilagoditev zgodila z regulacijo števila družinskih članov in dodatne delovne sile, ki se
jo je lahko »najelo ali oddalo« (hlapci in dekle): to je seveda vodilo v vzorec, ki je bil zunaj
področja kmečke družinske ekonomije, ki ne uporablja mezdnega dela.
39
