Page 42 - Panjek Aleksander. Ur. 2023. Integrirana kmečka ekonomija: koncept in dejstva. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 42
ksander Panjek
obstaja bistvena razlika. Revna kmečka gospodinjstva, ki so svoje neza-
dostne dohodke iz kmetijstva »morala« kombinirati s protoindustrijskimi
zaslužki, po Mendelsu predstavljajo pot do industrijskega razvoja. Jan de
Vries pa je na začetku svojih raziskav ugotavljal, da »marginalni kmetje,
ki so skušali svoj nezadostni kmetijski dohodek dopolnjevati s stranskimi
zaposlitvami« (1975, 233), v resnici predstavljajo bistvo zaostalosti in prav-
zaprav oviro za razvoj. V nasprotju s tovrstnim drobnim kombiniranjem
dejavnosti »prizadevnemu« podeželskemu prebivalstvu šele specializacija
ustvari pogoje za to, da poveča in razširi svoje povpraševanje, potrošnja
na podeželju pa nato poganja moderni razvoj. Čeprav je de Vries kasne-
je glede tega spremenil mnenje, je ohranil izhodiščno vprašanje (str. 205):
»Kakšno vlogo je odigral kmet kot potrošnik v evropskem gospodarskem
razvoju«?
V zgodnejših delih je de Vries podrobneje obravnaval podeželsko ekono-
mijo in kmečko prebivalstvo v nizozemskem razvoju 16. ter 17. stoletja in
obenem predstavil svoj pogled na razlike med vrstami ekonomije kmečkih
gospodinjstev v Evropi zgodnjega novega veka (1974; 1975). Izpostavil je tri
(de Vries 1975, 206–208):
1. »Samooskrbno gospodinjstvo« po njegovih besedah »ne potrebuje
nobene razlage«. To je avtarkična ekonomija, v kateri je vse, kar se
porabi, tudi proizvedeno na kmetiji. Poudaril pa je, da »v takem go-
spodinjstvu neagrarna proizvodnja igra zelo pomembno vlogo«, saj
»kmeta ni mogoče razumeti zgolj v vlogi obdelovalca«.
2. »Samooskrbno gospodinjstvo s trženjem presežkov« je prav tako »v
bistvu samozadosten sistem proizvodnje in potrošnje«. Takšno go-
spodinjstvo »vstopa na trg« samo z namenom, da »pridobi sredstva za
plačevanje davkov« in »nekaj denarnih dajatev« ter da »nakupi majh-
ne količine blaga, kakršna je sol«. Tržna dejavnost je tu nekaj doda-
tnega in omejenega, nekakšen »pridatek« (angl. tacked on), ki obsega
le proizvedeni »presežek v najožjem pomenu besede«.
3. V »specializiranem in komercializiranem [. . .], tržno odvisnem kmeč-
kem gospodinjstvu [. . .] se po novem blago, ki je bilo poprej proizve-
deno doma, kupuje; dotlej samostojno opravljene storitve opravljajo
specialisti«. Najpogosteje se takšno gospodinjstvo specializira v »pro-
izvodnji hrane na račun rokodelstva in gospodinjskih vzdrževalnih
dejavnostih« (vključno s prevozom in z gorivom). To »predpostavlja
popolno prerazporeditev delovnega časa [. . .] in popolno spremembo
vzorca povpraševanja v gospodinjstvu«.
40
obstaja bistvena razlika. Revna kmečka gospodinjstva, ki so svoje neza-
dostne dohodke iz kmetijstva »morala« kombinirati s protoindustrijskimi
zaslužki, po Mendelsu predstavljajo pot do industrijskega razvoja. Jan de
Vries pa je na začetku svojih raziskav ugotavljal, da »marginalni kmetje,
ki so skušali svoj nezadostni kmetijski dohodek dopolnjevati s stranskimi
zaposlitvami« (1975, 233), v resnici predstavljajo bistvo zaostalosti in prav-
zaprav oviro za razvoj. V nasprotju s tovrstnim drobnim kombiniranjem
dejavnosti »prizadevnemu« podeželskemu prebivalstvu šele specializacija
ustvari pogoje za to, da poveča in razširi svoje povpraševanje, potrošnja
na podeželju pa nato poganja moderni razvoj. Čeprav je de Vries kasne-
je glede tega spremenil mnenje, je ohranil izhodiščno vprašanje (str. 205):
»Kakšno vlogo je odigral kmet kot potrošnik v evropskem gospodarskem
razvoju«?
V zgodnejših delih je de Vries podrobneje obravnaval podeželsko ekono-
mijo in kmečko prebivalstvo v nizozemskem razvoju 16. ter 17. stoletja in
obenem predstavil svoj pogled na razlike med vrstami ekonomije kmečkih
gospodinjstev v Evropi zgodnjega novega veka (1974; 1975). Izpostavil je tri
(de Vries 1975, 206–208):
1. »Samooskrbno gospodinjstvo« po njegovih besedah »ne potrebuje
nobene razlage«. To je avtarkična ekonomija, v kateri je vse, kar se
porabi, tudi proizvedeno na kmetiji. Poudaril pa je, da »v takem go-
spodinjstvu neagrarna proizvodnja igra zelo pomembno vlogo«, saj
»kmeta ni mogoče razumeti zgolj v vlogi obdelovalca«.
2. »Samooskrbno gospodinjstvo s trženjem presežkov« je prav tako »v
bistvu samozadosten sistem proizvodnje in potrošnje«. Takšno go-
spodinjstvo »vstopa na trg« samo z namenom, da »pridobi sredstva za
plačevanje davkov« in »nekaj denarnih dajatev« ter da »nakupi majh-
ne količine blaga, kakršna je sol«. Tržna dejavnost je tu nekaj doda-
tnega in omejenega, nekakšen »pridatek« (angl. tacked on), ki obsega
le proizvedeni »presežek v najožjem pomenu besede«.
3. V »specializiranem in komercializiranem [. . .], tržno odvisnem kmeč-
kem gospodinjstvu [. . .] se po novem blago, ki je bilo poprej proizve-
deno doma, kupuje; dotlej samostojno opravljene storitve opravljajo
specialisti«. Najpogosteje se takšno gospodinjstvo specializira v »pro-
izvodnji hrane na račun rokodelstva in gospodinjskih vzdrževalnih
dejavnostih« (vključno s prevozom in z gorivom). To »predpostavlja
popolno prerazporeditev delovnega časa [. . .] in popolno spremembo
vzorca povpraševanja v gospodinjstvu«.
40
