Page 45 - Panjek Aleksander. Ur. 2023. Integrirana kmečka ekonomija: koncept in dejstva. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 45
Koncepti in teorije v mednarodnem zgodovinopisju (1966–2012)
gospodinjstva v severozahodni Evropi (Anglija, Nizozemska, deli Franci-
je in Nemčije) izkazujejo nov vzorec ekonomskih odločitev in dejavnosti
s tem, ko povečajo obseg opravljenega dela. Ta rezultat dosežejo z aktivi-
ranjem večjega števila družinskih članov (ženske, mladostniki) v delovna
opravila za daljša časovna obdobja, kar postane mogoče, ker se zmanjša
čas, namenjen sprostitvi. Cilj tako povečanega prizadevanja gospodinjstev
je povečati dohodek, zato da bi izboljšala življenjski standard na podlagi
višje stopnje potrošnje. Sama potrošnja se spreminja, saj nastopijo nove
želje in se kupujejo inovativne vrste predmetov (oblačila, osebni predmeti,
dekoracija za dom, pohištvo). Gospodinjstva se nagibajo k specializaciji v
določeno dejavnost in svoje izdelke ter storitve prodajajo na trgu. Posledič-
no postajajo vir vse večjega povpraševanja po širšem naboru dobrin, ki jih
sama ne proizvajajo več. Ta mehanizem sproži krepostni krog, v katerem
naraščajoče povpraševanje spodbuja rastočo ponudbo izdelkov in storitev
na trgu. Po de Vriesu naj vzhodni in južni del Evrope v takšnem razvoju ne
bi sodelovala.
Za de Vriesovo prizadevno gospodinjstvo je značilna jedrna družina, ki
temelji na evropskem poročnem vzorcu (angl. European marriage pattern),
s poznejšo starostjo ob poroki in z večjo vlogo žensk kot v »tradicionalni
paternalistični« družini. Znotraj takšne družine so odnosi med zakoncema
in otroki nekako pogodbene narave, posameznikom puščajo več manevr-
skega prostora za udejanjanje njihovih ciljev, mlajši generaciji – tudi de-
kletom – pa več časa, da z delom zberejo nekaj denarja pred poznejšo po-
roko. Ekonomija takšnega gospodinjstva nujno vključuje odločitve o proi-
zvodnji (kdo bo delal, kaj bo delal in kako dolgo) in potrošnji (kaj in koliko
se bo porabilo, kako bo potrošnja razdeljena med družinske člane, koliko
se bo prihranilo ali vlagalo). Navzven ima ta družina šibkejše obveznosti
do širše mreže sorodnikov. Evropski poročni vzorec tej manjši, samostoj-
nejši in fleksibilni družini, ki se je sposobna dinamično odzivati na tržne
izzive in priložnosti, omogoča popolnejše uresničevanje potrošniških želja
njenih članov. Nenazadnje je tako gospodinjstvo dejaven akter v zgodo-
vini, specifično pa je bilo akter revolucije prizadevnosti v severozahodni
Evropi.
Gospodinjstva so se preusmerila od stika s trgom (prodaja blaga kot
dopolnitev proizvodnje gospodinjstva) v tržno usmerjenost (prodaja
blaga in dela kot osnova ekonomije gospodinjstva). Ta preusmeritev
se ni zgodila v glavnem zaradi demografskega pritiska ali institucio-
nalne prisile [. . .], temveč kot odgovor na tržne razmere. Popoln spre-
43
gospodinjstva v severozahodni Evropi (Anglija, Nizozemska, deli Franci-
je in Nemčije) izkazujejo nov vzorec ekonomskih odločitev in dejavnosti
s tem, ko povečajo obseg opravljenega dela. Ta rezultat dosežejo z aktivi-
ranjem večjega števila družinskih članov (ženske, mladostniki) v delovna
opravila za daljša časovna obdobja, kar postane mogoče, ker se zmanjša
čas, namenjen sprostitvi. Cilj tako povečanega prizadevanja gospodinjstev
je povečati dohodek, zato da bi izboljšala življenjski standard na podlagi
višje stopnje potrošnje. Sama potrošnja se spreminja, saj nastopijo nove
želje in se kupujejo inovativne vrste predmetov (oblačila, osebni predmeti,
dekoracija za dom, pohištvo). Gospodinjstva se nagibajo k specializaciji v
določeno dejavnost in svoje izdelke ter storitve prodajajo na trgu. Posledič-
no postajajo vir vse večjega povpraševanja po širšem naboru dobrin, ki jih
sama ne proizvajajo več. Ta mehanizem sproži krepostni krog, v katerem
naraščajoče povpraševanje spodbuja rastočo ponudbo izdelkov in storitev
na trgu. Po de Vriesu naj vzhodni in južni del Evrope v takšnem razvoju ne
bi sodelovala.
Za de Vriesovo prizadevno gospodinjstvo je značilna jedrna družina, ki
temelji na evropskem poročnem vzorcu (angl. European marriage pattern),
s poznejšo starostjo ob poroki in z večjo vlogo žensk kot v »tradicionalni
paternalistični« družini. Znotraj takšne družine so odnosi med zakoncema
in otroki nekako pogodbene narave, posameznikom puščajo več manevr-
skega prostora za udejanjanje njihovih ciljev, mlajši generaciji – tudi de-
kletom – pa več časa, da z delom zberejo nekaj denarja pred poznejšo po-
roko. Ekonomija takšnega gospodinjstva nujno vključuje odločitve o proi-
zvodnji (kdo bo delal, kaj bo delal in kako dolgo) in potrošnji (kaj in koliko
se bo porabilo, kako bo potrošnja razdeljena med družinske člane, koliko
se bo prihranilo ali vlagalo). Navzven ima ta družina šibkejše obveznosti
do širše mreže sorodnikov. Evropski poročni vzorec tej manjši, samostoj-
nejši in fleksibilni družini, ki se je sposobna dinamično odzivati na tržne
izzive in priložnosti, omogoča popolnejše uresničevanje potrošniških želja
njenih članov. Nenazadnje je tako gospodinjstvo dejaven akter v zgodo-
vini, specifično pa je bilo akter revolucije prizadevnosti v severozahodni
Evropi.
Gospodinjstva so se preusmerila od stika s trgom (prodaja blaga kot
dopolnitev proizvodnje gospodinjstva) v tržno usmerjenost (prodaja
blaga in dela kot osnova ekonomije gospodinjstva). Ta preusmeritev
se ni zgodila v glavnem zaradi demografskega pritiska ali institucio-
nalne prisile [. . .], temveč kot odgovor na tržne razmere. Popoln spre-
43
