Page 44 - Panjek Aleksander. Ur. 2023. Integrirana kmečka ekonomija: koncept in dejstva. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 44
ksander Panjek
želskega prebivalstva. Zaradi dohodkov od prodaje blaga in specializacije
so taki kmetje postali pomemben trg za mestne ter podeželske industrij-
ske izdelke, katerih proizvodnjo so spodbujali s svojim povpraševanjem (de
Vries 1975).
Medtem ko je zgodnji de Vries, kot smo pravkar videli, kmete, specia-
lizirane v predelavi mleka in industrijskih rastlin na severu Nizozemske,
identificiral kot jedro razvoja, ki ga poganja povpraševanje, je kasneje, ko
je predstavil svoj novi koncept »revolucije prizadevnosti«, njegovo razmi-
šljanje postalo bolj vključujoče, tako geografsko kot socialno. Tako je bilo
»splet sprememb« v vedenju gospodinjstev, ki je sestavljal revolucijo pri-
zadevnosti med sredino 17. in zgodnjim 18. stoletjem, po novem mogoče
zaslediti »v Angliji, dejansko pa v večjem delu severozahodne Evrope in
kolonialne Amerike«, kjer je »široka paleta gospodinjstev sprejemala odlo-
čitve, ki so povečevale tako tržno ponudbo blaga in delovne sile kot pov-
praševanje po dobrinah, ponujenih na tržnici« (de Vries 1994, 255). Prvo-
tno obravnavano območje severne Nizozemske se je torej razširilo na ves
nizozemsko-anglosaksonski svet. Podobno je bilo v novejši interpretaci-
ji spremembe v socialnem pogledu opaziti »med kmečkimi gospodinjstvi,
ki so svoje delo osredotočala na tržno proizvodnjo hrane, v kajžarskih go-
spodinjstvih, ki so podzaposleno delovno silo usmerjala v protoindustrij-
sko proizvodnjo, v obsežnejšem tržno usmerjenem delu žensk in otrok in
končno v tempu ali intenzivnosti dela«. Revnejši sloji na podeželju, ki so se
posvečali tudi obrti oz. industriji, torej niso bili več izključeni iz de Vrieso-
vega modela. Tretja teoretična nadgradnja pa obsega kulturno sfero. Med-
tem ko je poprej prosti čas ostajal nedotaknjen, je z revolucijo prizadevno-
sti temeljna sprememba v kombinaciji s »prerazporeditvijo dela od blaga in
storitev za neposredno potrošnjo k tržnim« ravno v »zmanjšanju prostega
časa vzporedno z naraščanjem mejne koristnosti denarnega dohodka« (str.
257). Ker je denar prinašal vse večje zadovoljstvo zaradi dobrin, ki jih je bilo
mogoče kupiti, so bila gospodinjstva vse bolj pripravljena delati več, da bi
si zagotovila višje denarne prihodke.
De Vries je teorijo nadgradil v svoji knjigi z istoimenskim naslovom The
Industrious Revolution, in sicer tako, da je vanjo vključil še mestno prebi-
valstvo, pri čemer se je oprl na obsežnejše literarne in empirične dokaze
(2008). Sicer ta najnovejša različica revolucije prizadevnosti ostaja zvesta
sama sebi. Njena bistvena značilnost je ta, da med dejavnike, ki so pripravi-
li pogoje za industrijsko revolucijo, vključuje povpraševanje. Predmet opa-
zovanja je gospodinjstvo, ki predstavlja akterja, ki ustvarja tako povpra-
ševanje kot potrošnjo. Teza je, da med sredino 17. in sredino 19. stoletja
42
želskega prebivalstva. Zaradi dohodkov od prodaje blaga in specializacije
so taki kmetje postali pomemben trg za mestne ter podeželske industrij-
ske izdelke, katerih proizvodnjo so spodbujali s svojim povpraševanjem (de
Vries 1975).
Medtem ko je zgodnji de Vries, kot smo pravkar videli, kmete, specia-
lizirane v predelavi mleka in industrijskih rastlin na severu Nizozemske,
identificiral kot jedro razvoja, ki ga poganja povpraševanje, je kasneje, ko
je predstavil svoj novi koncept »revolucije prizadevnosti«, njegovo razmi-
šljanje postalo bolj vključujoče, tako geografsko kot socialno. Tako je bilo
»splet sprememb« v vedenju gospodinjstev, ki je sestavljal revolucijo pri-
zadevnosti med sredino 17. in zgodnjim 18. stoletjem, po novem mogoče
zaslediti »v Angliji, dejansko pa v večjem delu severozahodne Evrope in
kolonialne Amerike«, kjer je »široka paleta gospodinjstev sprejemala odlo-
čitve, ki so povečevale tako tržno ponudbo blaga in delovne sile kot pov-
praševanje po dobrinah, ponujenih na tržnici« (de Vries 1994, 255). Prvo-
tno obravnavano območje severne Nizozemske se je torej razširilo na ves
nizozemsko-anglosaksonski svet. Podobno je bilo v novejši interpretaci-
ji spremembe v socialnem pogledu opaziti »med kmečkimi gospodinjstvi,
ki so svoje delo osredotočala na tržno proizvodnjo hrane, v kajžarskih go-
spodinjstvih, ki so podzaposleno delovno silo usmerjala v protoindustrij-
sko proizvodnjo, v obsežnejšem tržno usmerjenem delu žensk in otrok in
končno v tempu ali intenzivnosti dela«. Revnejši sloji na podeželju, ki so se
posvečali tudi obrti oz. industriji, torej niso bili več izključeni iz de Vrieso-
vega modela. Tretja teoretična nadgradnja pa obsega kulturno sfero. Med-
tem ko je poprej prosti čas ostajal nedotaknjen, je z revolucijo prizadevno-
sti temeljna sprememba v kombinaciji s »prerazporeditvijo dela od blaga in
storitev za neposredno potrošnjo k tržnim« ravno v »zmanjšanju prostega
časa vzporedno z naraščanjem mejne koristnosti denarnega dohodka« (str.
257). Ker je denar prinašal vse večje zadovoljstvo zaradi dobrin, ki jih je bilo
mogoče kupiti, so bila gospodinjstva vse bolj pripravljena delati več, da bi
si zagotovila višje denarne prihodke.
De Vries je teorijo nadgradil v svoji knjigi z istoimenskim naslovom The
Industrious Revolution, in sicer tako, da je vanjo vključil še mestno prebi-
valstvo, pri čemer se je oprl na obsežnejše literarne in empirične dokaze
(2008). Sicer ta najnovejša različica revolucije prizadevnosti ostaja zvesta
sama sebi. Njena bistvena značilnost je ta, da med dejavnike, ki so pripravi-
li pogoje za industrijsko revolucijo, vključuje povpraševanje. Predmet opa-
zovanja je gospodinjstvo, ki predstavlja akterja, ki ustvarja tako povpra-
ševanje kot potrošnjo. Teza je, da med sredino 17. in sredino 19. stoletja
42
