Page 46 - Panjek Aleksander. Ur. 2023. Integrirana kmečka ekonomija: koncept in dejstva. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 46
ksander Panjek
jem tržne naravnanosti, ali odvisnosti, je posledično zahteval spre-
membe v potrošnem vedenju gospodinjstva. [de Vries 2008, 82]
Ta najnovejša razlaga revolucije prizadevnosti vključuje različne možne
oblike, kako so gospodinjstva postala bolj povezana s trgom in hkrati odvi-
sna od njega: kmetijsko specializacijo, protoindustrijsko proizvodnjo, mez-
dno delo in komercialne storitve. Poleg tega družine, ki se na primer ukvar-
jajo s protoindustrijskim delom, tega ne počnejo zaradi pomanjkanja, am-
pak je to zanje premišljena izbira (de Vries 2008, 92–106). V vseh teh pri-
merih tako pridobivanje dohodka kot pridobivanje hrane in drugih dobrin
zahtevata tržno izmenjavo, saj družina na podlagi svoje domače proizvo-
dnje ni samozadostna. Povpraševanje teh gospodinjstev je ustvarjalo pri-
ložnost za druga gospodinjstva, da ponudijo blago in storitve za izpolnitev
taistega povpraševanja.
Prizadevna gospodinjstva se skratka odzivajo na tržne priložnosti in se
odločajo o področju, na katerem bodo osredotočila svoje delo in proizvo-
dnjo, pa tudi o količini dela, ki ga bodo vložila za to, da bi dosegla svoje cilje.
Same cilje bi lahko povzeli kot doseganje boljšega življenjskega standarda
zahvaljujoč povečani in bolj raznoliki porabi. Čeprav je ta razlaga ekonom-
skega obnašanja (kmečkih, podeželskih) družin povsem v nasprotju z obi-
čajnim razumevanjem družinske ekonomije Čajanova (de Vries 2008, 98),
je videti, da pravzaprav ni daleč od pozornejšega branja njegovega dela.
Čeprav podeželska gospodinjstva igrajo odločilno vlogo v teoriji priza-
devnosti, lahko ugotovimo nekaj podobnega temu, kar so pionirji pluriak-
tivnosti oporekali protoindustriji. Tudi pri prizadevnosti se namreč pode-
želskim gospodinjstvom pozornost posveča le instrumentalno. Motiv in-
teresa zanje je le v funkciji njihovega prispevka k razvojni poti, ki jo te-
oretizira koncept prizadevnosti. Cilj ni razumeti, kako so delovala, saj se
zanemarjajo vsi vidiki, ki se ne skladajo s pripovedjo o gospodinjstvih kot
ustvarjalcih povpraševanja. V bistvu se neskladni vidiki niti ne obravnava-
jo, zavračajo se kot nepomembni ali celo kot prvine zaostalosti. Nenaza-
dnje je cilj teorije prizadevnosti najti temelje »prve moderne ekonomije«.
V tem smislu je pomenljivo, da so po de Vriesovem mnenju gospodinjstva
v drugih delih Evrope ostajala le šibko vključena v tržno usmerjeno pro-
izvodnjo, medtem ko so se kot potrošniki soočala z omejenim trgom, za
katerega so bile povrhu tega značilne visoke cene.
Na empiričnejši ravni je težava tudi v tem, da ostaja nedoločena mera
oz. meja, pri kateri naj bi v kmečki ekonomiji razlikovali med »stikom s tr-
gom« (tradicionalna zaostalost) in »tržno usmerjenostjo« (prizadevnost).
44
jem tržne naravnanosti, ali odvisnosti, je posledično zahteval spre-
membe v potrošnem vedenju gospodinjstva. [de Vries 2008, 82]
Ta najnovejša razlaga revolucije prizadevnosti vključuje različne možne
oblike, kako so gospodinjstva postala bolj povezana s trgom in hkrati odvi-
sna od njega: kmetijsko specializacijo, protoindustrijsko proizvodnjo, mez-
dno delo in komercialne storitve. Poleg tega družine, ki se na primer ukvar-
jajo s protoindustrijskim delom, tega ne počnejo zaradi pomanjkanja, am-
pak je to zanje premišljena izbira (de Vries 2008, 92–106). V vseh teh pri-
merih tako pridobivanje dohodka kot pridobivanje hrane in drugih dobrin
zahtevata tržno izmenjavo, saj družina na podlagi svoje domače proizvo-
dnje ni samozadostna. Povpraševanje teh gospodinjstev je ustvarjalo pri-
ložnost za druga gospodinjstva, da ponudijo blago in storitve za izpolnitev
taistega povpraševanja.
Prizadevna gospodinjstva se skratka odzivajo na tržne priložnosti in se
odločajo o področju, na katerem bodo osredotočila svoje delo in proizvo-
dnjo, pa tudi o količini dela, ki ga bodo vložila za to, da bi dosegla svoje cilje.
Same cilje bi lahko povzeli kot doseganje boljšega življenjskega standarda
zahvaljujoč povečani in bolj raznoliki porabi. Čeprav je ta razlaga ekonom-
skega obnašanja (kmečkih, podeželskih) družin povsem v nasprotju z obi-
čajnim razumevanjem družinske ekonomije Čajanova (de Vries 2008, 98),
je videti, da pravzaprav ni daleč od pozornejšega branja njegovega dela.
Čeprav podeželska gospodinjstva igrajo odločilno vlogo v teoriji priza-
devnosti, lahko ugotovimo nekaj podobnega temu, kar so pionirji pluriak-
tivnosti oporekali protoindustriji. Tudi pri prizadevnosti se namreč pode-
želskim gospodinjstvom pozornost posveča le instrumentalno. Motiv in-
teresa zanje je le v funkciji njihovega prispevka k razvojni poti, ki jo te-
oretizira koncept prizadevnosti. Cilj ni razumeti, kako so delovala, saj se
zanemarjajo vsi vidiki, ki se ne skladajo s pripovedjo o gospodinjstvih kot
ustvarjalcih povpraševanja. V bistvu se neskladni vidiki niti ne obravnava-
jo, zavračajo se kot nepomembni ali celo kot prvine zaostalosti. Nenaza-
dnje je cilj teorije prizadevnosti najti temelje »prve moderne ekonomije«.
V tem smislu je pomenljivo, da so po de Vriesovem mnenju gospodinjstva
v drugih delih Evrope ostajala le šibko vključena v tržno usmerjeno pro-
izvodnjo, medtem ko so se kot potrošniki soočala z omejenim trgom, za
katerega so bile povrhu tega značilne visoke cene.
Na empiričnejši ravni je težava tudi v tem, da ostaja nedoločena mera
oz. meja, pri kateri naj bi v kmečki ekonomiji razlikovali med »stikom s tr-
gom« (tradicionalna zaostalost) in »tržno usmerjenostjo« (prizadevnost).
44
