Page 47 - Panjek Aleksander. Ur. 2023. Integrirana kmečka ekonomija: koncept in dejstva. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 47
Koncepti in teorije v mednarodnem zgodovinopisju (1966–2012)
Nekaj dvomov poraja tudi domnevna ekskluzivna prisotnost prizadevno-
sti v severozahodni Evropi. Do te točke smo namreč že marsikje drugje
srečali kmečka gospodinjstva, ki so razporejala čas in opravila med družin-
skimi člani ter velik ali večji del dohodka pridobivala iz tržno naravnanih
dejavnosti, v nadaljevanju pa jih bomo še več.
Kmetje v gibanju: od dejavnikov push-pull do migracij
kot ekonomskega vira
Mobilnost morda ni prvi izraz, ki ga povezujemo s kmeti. Nepremični
kmet, zakoreninjen v vasi, kjer se je rodil, živel in umrl, katerega svet je
bil omejen kvečjemu z obzorjem njegove župnije, v zgodovinopisni lite-
raturi še ni povsem izumrl. Če pa se kmete že poveže z mobilnostjo, se
najpogosteje misli na izseljevanje s podeželja v mesta v času industrijske
revolucije, celo čez ocean, kjer naj bi kmetje predstavljali bazen množice
podzaposlenih in poceni mezdnih delavcev. Zakoreninjene predstave ži-
vijo svoje življenje naprej in se ne menijo za napredek, ki ga je zgodovina
migracij dosegla v zadnjega pol stoletja. Aleksej Kalc ga lepo oriše (2020,
21–22):
Pod vplivom modernizacijske paradigme se je prikazovanje migracij
in intenzivne prostorske mobilnosti uveljavilo kot značilnost moder-
ne družbe in v povezavi z industrializacijo, s proletarizacijo in teh-
nološko ter prometno revolucijo, uveljavitvijo osebnih svoboščin, s
širjenjem novih potreb, potrošnje in novih načinov življenja. [. . .] V
desetletjih se je razumevanje migracijskega dogajanja v zgodovinski
perspektivi spremenilo. [. . .] Tako naravnane študije so razkrile, da je
bila predmoderna družba veliko bolj mobilna, kot se je zdelo pripa-
dnikom modernistične šole. [. . .] Razgradile so tezo, po kateri naj bi
bile migracije učinki kriznih trenutkov in velikih zgodovinskih prelo-
mov, ne pa kontinuiran pojav, strukturno vgrajen v vsakdanje druž-
bene, ekonomske in kulturne organizacijske okvire ter dinamike.
Zgodnejše študije o zgodovini evropskih migracij so se večinoma začele
pojavljati v šestdesetih in sedemdesetih letih, s pravo eksplozijo znanstve-
nega interesa med sredino osemdesetih in zgodnjimi devetdesetimi leti 20.
stoletja. Pomembna vzgiba tega raziskovanja sta bili urbanizacija med (ve-
činoma moderno, a tudi proto-) industrializacijo in prekooceanska migra-
cija v Ameriko. Raziskovanje migracij se že od samega začetka ukvarja s
temami, povezanimi z delom in iskanjem boljših priložnosti v bogatejših
45
Nekaj dvomov poraja tudi domnevna ekskluzivna prisotnost prizadevno-
sti v severozahodni Evropi. Do te točke smo namreč že marsikje drugje
srečali kmečka gospodinjstva, ki so razporejala čas in opravila med družin-
skimi člani ter velik ali večji del dohodka pridobivala iz tržno naravnanih
dejavnosti, v nadaljevanju pa jih bomo še več.
Kmetje v gibanju: od dejavnikov push-pull do migracij
kot ekonomskega vira
Mobilnost morda ni prvi izraz, ki ga povezujemo s kmeti. Nepremični
kmet, zakoreninjen v vasi, kjer se je rodil, živel in umrl, katerega svet je
bil omejen kvečjemu z obzorjem njegove župnije, v zgodovinopisni lite-
raturi še ni povsem izumrl. Če pa se kmete že poveže z mobilnostjo, se
najpogosteje misli na izseljevanje s podeželja v mesta v času industrijske
revolucije, celo čez ocean, kjer naj bi kmetje predstavljali bazen množice
podzaposlenih in poceni mezdnih delavcev. Zakoreninjene predstave ži-
vijo svoje življenje naprej in se ne menijo za napredek, ki ga je zgodovina
migracij dosegla v zadnjega pol stoletja. Aleksej Kalc ga lepo oriše (2020,
21–22):
Pod vplivom modernizacijske paradigme se je prikazovanje migracij
in intenzivne prostorske mobilnosti uveljavilo kot značilnost moder-
ne družbe in v povezavi z industrializacijo, s proletarizacijo in teh-
nološko ter prometno revolucijo, uveljavitvijo osebnih svoboščin, s
širjenjem novih potreb, potrošnje in novih načinov življenja. [. . .] V
desetletjih se je razumevanje migracijskega dogajanja v zgodovinski
perspektivi spremenilo. [. . .] Tako naravnane študije so razkrile, da je
bila predmoderna družba veliko bolj mobilna, kot se je zdelo pripa-
dnikom modernistične šole. [. . .] Razgradile so tezo, po kateri naj bi
bile migracije učinki kriznih trenutkov in velikih zgodovinskih prelo-
mov, ne pa kontinuiran pojav, strukturno vgrajen v vsakdanje druž-
bene, ekonomske in kulturne organizacijske okvire ter dinamike.
Zgodnejše študije o zgodovini evropskih migracij so se večinoma začele
pojavljati v šestdesetih in sedemdesetih letih, s pravo eksplozijo znanstve-
nega interesa med sredino osemdesetih in zgodnjimi devetdesetimi leti 20.
stoletja. Pomembna vzgiba tega raziskovanja sta bili urbanizacija med (ve-
činoma moderno, a tudi proto-) industrializacijo in prekooceanska migra-
cija v Ameriko. Raziskovanje migracij se že od samega začetka ukvarja s
temami, povezanimi z delom in iskanjem boljših priložnosti v bogatejših
45
