Page 48 - Panjek Aleksander. Ur. 2023. Integrirana kmečka ekonomija: koncept in dejstva. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 48
ksander Panjek
ali bolj urbaniziranih območjih. Vse to večinoma velja tudi za zgodnje de-
lo, kot je Lucassenovo, v katerem območje ob Severnem morju predstavlja
bogato in razvito regijo, ki privablja množice ljudi, ki prihajajo z revnega
podeželja v iskanju preživetja z dodatnim zaslužkom od sezonskega dela.
Fenomen je zanimiv za našo temo, saj razkriva, kako je bilo integriranje
dohodkov mogoče tudi preko mobilnosti in da je bil to razširjen pojav v
severozahodni Evropi med 17. in 19. stoletjem. Po drugi strani pa se do-
polnjevanje dohodka gospodinjstev razume kot rešitev za revne. Ponovno
srečamo domnevo o severozahodnem evropskem ekskluzivizmu, tokrat v
obliki, da je bila mobilnost delovne sile mogoča le v zahodni Evropi in ne
vzhodno od reke Labe, kjer je prevladovalo tlačanstvo. Celo v drugih delih
zahodne Evrope, kjer so bile priložnosti v domači industriji in v sezonskem
kmetijskem delu vendarle na voljo, migracije naj ne bi bile tako pomemben
pojav (Lucassen 1987).
Isti (severo)zahodni ekskluzivizem je zaznati tudi v drugem mejniku v
študijah migracij, to je v delu Leslie Page Moch. V tem primeru so po-
leg »razlik v razvoju, ki so se kazale od zahoda proti vzhodu«, pomemb-
no strukturno vlogo odigrali zahodni »evropski družinski sistemi«, ki so
ustvarili »visok delež samskih ljudi«, ki so tvorili »veliko skupino, ki se je
mogla z lahkoto seliti iz enega gospodinjstva v drugo«, zlasti v zgodnji od-
rasli dobi, in se je zaposlovala kot kmečki delavci in služabniki (1992, 6,
32–33). Čeprav zgodovino mobilnosti opisuje kot pojav, ki se s prehodom
od predindustrijske k industrijski dobi okrepi, Leslie Moch na drugi strani
mobilnost trdno in dokončno umesti v evropsko podeželsko družbo vsaj
od sredine 17. stoletja dalje (str. 31–32):
Premikanje je bilo sestavni del predindustrijske rutine, bilo je v sre-
dišču ritma letnih časov, življenjskega cikla in družinskega življenja
ter povezano z vzorci družinskega življenja, dela in lastništva zemlje.
Spol je zaznamoval migracijsko vedenje, tako kot je oblikoval skoraj
vse vidike dela in družbenega življenja v Evropi zgodnjega novega ve-
ka. Za moške in ženske je bilo veliko verjetneje, da se bodo selili v ne-
katerih fazah življenjskega cikla kot pa v drugih. Kot družbena praksa
so bile migracije vgrajene v dinamike odločitev, oblikovanja družine
in dedovanja.
Kljub temu pomembnemu premiku v razumevanju in interpretaciji so
bile vrste mobilnosti, ki jih je raziskovalka zaznala v predindustrijski zaho-
dni Evropi, večinoma povezane s poroko ali pa je šlo za premike kmečkih
46
ali bolj urbaniziranih območjih. Vse to večinoma velja tudi za zgodnje de-
lo, kot je Lucassenovo, v katerem območje ob Severnem morju predstavlja
bogato in razvito regijo, ki privablja množice ljudi, ki prihajajo z revnega
podeželja v iskanju preživetja z dodatnim zaslužkom od sezonskega dela.
Fenomen je zanimiv za našo temo, saj razkriva, kako je bilo integriranje
dohodkov mogoče tudi preko mobilnosti in da je bil to razširjen pojav v
severozahodni Evropi med 17. in 19. stoletjem. Po drugi strani pa se do-
polnjevanje dohodka gospodinjstev razume kot rešitev za revne. Ponovno
srečamo domnevo o severozahodnem evropskem ekskluzivizmu, tokrat v
obliki, da je bila mobilnost delovne sile mogoča le v zahodni Evropi in ne
vzhodno od reke Labe, kjer je prevladovalo tlačanstvo. Celo v drugih delih
zahodne Evrope, kjer so bile priložnosti v domači industriji in v sezonskem
kmetijskem delu vendarle na voljo, migracije naj ne bi bile tako pomemben
pojav (Lucassen 1987).
Isti (severo)zahodni ekskluzivizem je zaznati tudi v drugem mejniku v
študijah migracij, to je v delu Leslie Page Moch. V tem primeru so po-
leg »razlik v razvoju, ki so se kazale od zahoda proti vzhodu«, pomemb-
no strukturno vlogo odigrali zahodni »evropski družinski sistemi«, ki so
ustvarili »visok delež samskih ljudi«, ki so tvorili »veliko skupino, ki se je
mogla z lahkoto seliti iz enega gospodinjstva v drugo«, zlasti v zgodnji od-
rasli dobi, in se je zaposlovala kot kmečki delavci in služabniki (1992, 6,
32–33). Čeprav zgodovino mobilnosti opisuje kot pojav, ki se s prehodom
od predindustrijske k industrijski dobi okrepi, Leslie Moch na drugi strani
mobilnost trdno in dokončno umesti v evropsko podeželsko družbo vsaj
od sredine 17. stoletja dalje (str. 31–32):
Premikanje je bilo sestavni del predindustrijske rutine, bilo je v sre-
dišču ritma letnih časov, življenjskega cikla in družinskega življenja
ter povezano z vzorci družinskega življenja, dela in lastništva zemlje.
Spol je zaznamoval migracijsko vedenje, tako kot je oblikoval skoraj
vse vidike dela in družbenega življenja v Evropi zgodnjega novega ve-
ka. Za moške in ženske je bilo veliko verjetneje, da se bodo selili v ne-
katerih fazah življenjskega cikla kot pa v drugih. Kot družbena praksa
so bile migracije vgrajene v dinamike odločitev, oblikovanja družine
in dedovanja.
Kljub temu pomembnemu premiku v razumevanju in interpretaciji so
bile vrste mobilnosti, ki jih je raziskovalka zaznala v predindustrijski zaho-
dni Evropi, večinoma povezane s poroko ali pa je šlo za premike kmečkih
46
