Page 51 - Panjek Aleksander. Ur. 2023. Integrirana kmečka ekonomija: koncept in dejstva. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 51
Koncepti in teorije v mednarodnem zgodovinopisju (1966–2012)
izhod v sili. Ker so kmetom omogočale pridobivanje denarja iz različnih po-
klicev, so sicer lahko postale tudi varnostni izhod v času krize, a to ni bila
njihova primarna funkcija. Migracije gorskih kmetov so vključevale različ-
ne specializirane poklice kot tudi oblike nekvalificiranega dela, vendar ne
izključno slednjih.
Kljub temu sta dva nesporazuma desetletja ovirala pot zgodovinarjev k
interpretaciji začasne in sezonske kmečke mobilnosti. Prvi je v tem, da sta
migracijo povzročala pomanjkanje naravnih virov in neugodno razmerje
med njimi ter številom prebivalstva v domačih vaseh. Drugi je bil posle-
dica prvega, saj se je na podeželske migrante gledalo kot na revne ljudi,
ki jih beda (zaradi pomanjkanja kmetijskih in drugih dohodkov) v iskanju
preživetja žene v bogatejše dežele in v mesta. Zato so sezonske in začasne
migracije razumeli skladno s klasično logiko dejavnikov potiska in pote-
ga (angl. push & pull factors), ki predpostavljajo večidel prisilne ekonomske
mehanizme potiska iz domačega kraja in močne privlačnosti destinacije.
A ko se soočamo s pojavom, ki traja skozi stoletja in je očitno struktur-
ne narave ter izkazuje številne primere specializiranih poklicev, tovrstna
interpretacija ni zadovoljiva in prepričljiva. Logiko kmečkih sezonskih in
začasnih migracij bo treba iskati v njihovih izvornih skupnostih ter druži-
nah.
Odločilen korak v to smer je storila Laurance Fontaine (1996, francoski
izvirnik 1993). Obravnavala je skupnosti, iz katerih so odhajali migranti,
z namenom, »da bi razumela naravo družbene organiziranosti, ki je bila
gonilna sila migracij«. V njenem delu migracije iz gorskih in hribovskih ob-
močij tvorijo osrednjo temo in so predstavljene kot specifičen sistem, ki
je bil drugačen od sezonskih in začasnih migracij v nižinskem svetu. Po
njenih lastnih besedah se je »od srednjega veka v Alpah gorska družba raz-
vijala okoli koncepta migracije« (Fontaine 1996, 95). Kar je po njenem mne-
nju razlikovalo gorski migracijski sistem, je bilo to, da ga je organizirala in
usklajevala mreža trgovcev in podjetnikov, ki so bili lahko potujoči ali pa
ustaljeni v mestih, vendar so izvirali iz gorskih skupnosti. Ker so poznali
povpraševanje po sezonskem delu v različnih poklicih, so usmerjali skupi-
ne hribovcev, ki so se sezonsko selili iz gorskih vasi in dolin. Osrednjo vlogo
v tem sistemu je igrala kreditna mreža, ki je bila tesno povezana z domačo
zemljo kot osnovo za posojila in je trgovce – podjetnike povezovala s se-
zonskimi migranti. Kreditna razmerja so tovrstnim »podjetjem«, ki so bila
sestavljena migrantskih mrež, omogočala, da delujejo, delavcem pa, da se
premikajo in živijo.
Te pomembne korake k razumevanju logike gorskih migracij, ki presega-
49
izhod v sili. Ker so kmetom omogočale pridobivanje denarja iz različnih po-
klicev, so sicer lahko postale tudi varnostni izhod v času krize, a to ni bila
njihova primarna funkcija. Migracije gorskih kmetov so vključevale različ-
ne specializirane poklice kot tudi oblike nekvalificiranega dela, vendar ne
izključno slednjih.
Kljub temu sta dva nesporazuma desetletja ovirala pot zgodovinarjev k
interpretaciji začasne in sezonske kmečke mobilnosti. Prvi je v tem, da sta
migracijo povzročala pomanjkanje naravnih virov in neugodno razmerje
med njimi ter številom prebivalstva v domačih vaseh. Drugi je bil posle-
dica prvega, saj se je na podeželske migrante gledalo kot na revne ljudi,
ki jih beda (zaradi pomanjkanja kmetijskih in drugih dohodkov) v iskanju
preživetja žene v bogatejše dežele in v mesta. Zato so sezonske in začasne
migracije razumeli skladno s klasično logiko dejavnikov potiska in pote-
ga (angl. push & pull factors), ki predpostavljajo večidel prisilne ekonomske
mehanizme potiska iz domačega kraja in močne privlačnosti destinacije.
A ko se soočamo s pojavom, ki traja skozi stoletja in je očitno struktur-
ne narave ter izkazuje številne primere specializiranih poklicev, tovrstna
interpretacija ni zadovoljiva in prepričljiva. Logiko kmečkih sezonskih in
začasnih migracij bo treba iskati v njihovih izvornih skupnostih ter druži-
nah.
Odločilen korak v to smer je storila Laurance Fontaine (1996, francoski
izvirnik 1993). Obravnavala je skupnosti, iz katerih so odhajali migranti,
z namenom, »da bi razumela naravo družbene organiziranosti, ki je bila
gonilna sila migracij«. V njenem delu migracije iz gorskih in hribovskih ob-
močij tvorijo osrednjo temo in so predstavljene kot specifičen sistem, ki
je bil drugačen od sezonskih in začasnih migracij v nižinskem svetu. Po
njenih lastnih besedah se je »od srednjega veka v Alpah gorska družba raz-
vijala okoli koncepta migracije« (Fontaine 1996, 95). Kar je po njenem mne-
nju razlikovalo gorski migracijski sistem, je bilo to, da ga je organizirala in
usklajevala mreža trgovcev in podjetnikov, ki so bili lahko potujoči ali pa
ustaljeni v mestih, vendar so izvirali iz gorskih skupnosti. Ker so poznali
povpraševanje po sezonskem delu v različnih poklicih, so usmerjali skupi-
ne hribovcev, ki so se sezonsko selili iz gorskih vasi in dolin. Osrednjo vlogo
v tem sistemu je igrala kreditna mreža, ki je bila tesno povezana z domačo
zemljo kot osnovo za posojila in je trgovce – podjetnike povezovala s se-
zonskimi migranti. Kreditna razmerja so tovrstnim »podjetjem«, ki so bila
sestavljena migrantskih mrež, omogočala, da delujejo, delavcem pa, da se
premikajo in živijo.
Te pomembne korake k razumevanju logike gorskih migracij, ki presega-
49
