Page 114 - Lepičnik Vodopivec Jurka, Mezgec Maja. Ur. 2023. Vseživljenjsko učenje odraslih za trajnostni razvoj in digitalni preboj. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 114
a Zalaznik, Tjaša Redek in Polona Domadenik Muren
vsako leto naredimo načrt izobraževanja. Med stroške izobraževanj pa
sicer ne vštevamo izobraževanj s strani ponudnikov opreme in ur, ki jih
zaposleni preživijo na izobraževanju ali usposabljanju. [P10]
V majhnem podjetju s področja turizma stroške izobraževanja in usposab-
ljanja ocenjujejo na ravni okrog 1.000 evrov na zaposlenega na leto. V ve-
likem podjetju, ki deluje v panogi farmacije, so izpostavili, da se povprečni
zaposleni pri njih izobražuje 10,5 dneva na leto oz. 84 ur, zaradi različnih oblik
VŽU pa težko ocenijo stroške izobraževanj. Veliko pozornost namreč posve-
čajo tudi mentorstvu, ki ga razvijajo na več ravneh – zaposleni delujejo kot
znanstveni mentorji, razvojni mentorji ali »buddyji«, ki so neprecenljiv »kaži-
pot skozi hodnike« (P7). V podjetju, ki deluje v panogi trgovanja z električno
energijo, se zaposleni v povprečju izobražujejo okoli deset ur na leto, pri če-
mer so v to všteta le zunanja izobraževanja in izobraževanja ter usposabljanja
preko digitalnih platform. Ker ne beležijo časa, ki ga zaposleni namenijo za
sistem mentoriranja ali coachinga, je skupna količina časa izobraževanja in
usposabljanja bistveno večja. V določenih podjetjih finančnih virov za pro-
grame VŽU ne načrtujejo posebej:
Če vodja in zaposleni ocenita, da obstaja potreba po zunanjem izobra-
ževanju, finančne vire znotraj svojega proračuna zagotovi vodja. Glavni
fokus so potrebe poslovanja. [P7]
V panogi finančne dejavnosti imajo s strani regulatorja obvezen obseg us-
posabljanja za prodajalce finančnih produktov, če želijo obnoviti licenco:
Mogoče smo imeli prej kakšen izziv z določenimi sodelavci z vidika mo-
tivacije, tako da je zahteva regulatorja pozitivno vplivala na določeno
skupino ljudi, ki bi jih sicer težje prepričali v izobraževanje. [P11]
Takšna obvezna predavanja in usposabljanja so lahko ljudem tudi odveč,
veliko pa je odvisno tudi od kvalitete podajanja snovi: »Dober predavatelj zna
navdušiti tudi tiste, ki so sicer zelo skeptični do sodelovanja v procesu izobra-
ževanja ali usposabljanja« (P11). V podjetju iz finančne dejavnosti približno
polovica zaposlenih dela kot prodajalcev, tako da je obseg tega usposablja-
nja kar obsežen.
Vloga izobraževalnega sistema
Sogovorniki v podjetjih, ki so sodelovala v raziskavi, vidijo vlogo obveznega
izobraževanja v pridobivanju splošnih kompetenc, tudi tistih, ki se potrebu-
112
vsako leto naredimo načrt izobraževanja. Med stroške izobraževanj pa
sicer ne vštevamo izobraževanj s strani ponudnikov opreme in ur, ki jih
zaposleni preživijo na izobraževanju ali usposabljanju. [P10]
V majhnem podjetju s področja turizma stroške izobraževanja in usposab-
ljanja ocenjujejo na ravni okrog 1.000 evrov na zaposlenega na leto. V ve-
likem podjetju, ki deluje v panogi farmacije, so izpostavili, da se povprečni
zaposleni pri njih izobražuje 10,5 dneva na leto oz. 84 ur, zaradi različnih oblik
VŽU pa težko ocenijo stroške izobraževanj. Veliko pozornost namreč posve-
čajo tudi mentorstvu, ki ga razvijajo na več ravneh – zaposleni delujejo kot
znanstveni mentorji, razvojni mentorji ali »buddyji«, ki so neprecenljiv »kaži-
pot skozi hodnike« (P7). V podjetju, ki deluje v panogi trgovanja z električno
energijo, se zaposleni v povprečju izobražujejo okoli deset ur na leto, pri če-
mer so v to všteta le zunanja izobraževanja in izobraževanja ter usposabljanja
preko digitalnih platform. Ker ne beležijo časa, ki ga zaposleni namenijo za
sistem mentoriranja ali coachinga, je skupna količina časa izobraževanja in
usposabljanja bistveno večja. V določenih podjetjih finančnih virov za pro-
grame VŽU ne načrtujejo posebej:
Če vodja in zaposleni ocenita, da obstaja potreba po zunanjem izobra-
ževanju, finančne vire znotraj svojega proračuna zagotovi vodja. Glavni
fokus so potrebe poslovanja. [P7]
V panogi finančne dejavnosti imajo s strani regulatorja obvezen obseg us-
posabljanja za prodajalce finančnih produktov, če želijo obnoviti licenco:
Mogoče smo imeli prej kakšen izziv z določenimi sodelavci z vidika mo-
tivacije, tako da je zahteva regulatorja pozitivno vplivala na določeno
skupino ljudi, ki bi jih sicer težje prepričali v izobraževanje. [P11]
Takšna obvezna predavanja in usposabljanja so lahko ljudem tudi odveč,
veliko pa je odvisno tudi od kvalitete podajanja snovi: »Dober predavatelj zna
navdušiti tudi tiste, ki so sicer zelo skeptični do sodelovanja v procesu izobra-
ževanja ali usposabljanja« (P11). V podjetju iz finančne dejavnosti približno
polovica zaposlenih dela kot prodajalcev, tako da je obseg tega usposablja-
nja kar obsežen.
Vloga izobraževalnega sistema
Sogovorniki v podjetjih, ki so sodelovala v raziskavi, vidijo vlogo obveznega
izobraževanja v pridobivanju splošnih kompetenc, tudi tistih, ki se potrebu-
112
