Page 134 - Lepičnik Vodopivec Jurka, Mezgec Maja. Ur. 2023. Vseživljenjsko učenje odraslih za trajnostni razvoj in digitalni preboj. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 134
ona Domadenik Muren, Tjaša Redek in Maja Zalaznik
Metodologija
S pomočjo polstrukturiranih intervjujev in lastnih vprašalnikov smo želeli
raziskati dosedanjo karierno pot posameznikov, ki predstavljajo omenjene
ciljne skupine, analizirati njihove izkušnje v procesu izobraževanja, samo-
oceno kompetenc za delo v digitalno bogatih okoljih in motive ter ovire
za vključevanje v proces vseživljenjskega učenja. Med avgustom in novem-
brom 2022 smo izvedli 11 intervjujev z zaposlenimi posamezniki iz različnih
regij. Vzorec je bil neslučajnostni in priložnostni. Podroben prikaz značilnosti
vzorca je podan v preglednici 4.
V okviru polstrukturiranega intervjuja smo zajeli več področij, in sicer:
– karierno pot posameznikov, ki zasedajo delovna mesta z nizko zahte-
vano stopnjo izobrazbe;
– izzive, s katerimi so se soočali v procesu obveznega šolanja;
– interes in motivacijo zaposlenih za sodelovanje v programih VŽU;
– ovire pri vključevanju v VŽU ter
– priporočila.
V nadaljevanju prikazujemo povzetek ugotovitev, pri čemer smo zaradi po-
sameznih specifik izjemoma ohranili tudi identifikacijo spola.
Povzetek ugotovitev
Dosedanja karierna pot
Večina sogovornikov je bila ali so še zaposleni na delovnih mestih, kjer se
zahteva nizka stopnja izobrazbe. Izobraževanja in usposabljanja se povečini
udeležijo, če to poteka v delovnem času in je vezano na samo delo. Samo-
iniciativnosti je malo, predvsem pri starejših, prav tako tudi v velikih podjetjih
nimajo kariernih pogovorov z vodjem ali zaposlenimi v kadrovskih službah,
ki bi jih usmerjali v proces VŽU. Čeprav imajo v okviru določenih ljudskih uni-
verz organizirane svetovalne službe, ki ljudem pomagajo pri karierni orien-
taciji, pa naši sogovorniki tega ne vedo.
Zanimalo nas je tudi, ali si želijo prekvalifikacije oz. ali so kdaj želeli opra-
vljati kakšno drugo delo (zamenjati poklic). Ena od sogovornic bi si želela po-
stati šef (chef ) v restavraciji, zato obžaluje, da se ni že po končanem osnovno-
šolskem izobraževanju odločila za šolanje na gostinski šoli. »Kreativno delo
v restavraciji me zanima. Bila bi strog šef.« (RP1) Sogovornik, ki že več kot 30
let dela v proizvodnji, je v mladosti želel študirati medicino, vendar je potem
izbral poklicno šolo, ker je imel možnost dobiti štipendijo, s katero je kril stro-
ške bivanja v času šolanja. Podobno zgodbo je z nami delila sogovornica, ki
132
Metodologija
S pomočjo polstrukturiranih intervjujev in lastnih vprašalnikov smo želeli
raziskati dosedanjo karierno pot posameznikov, ki predstavljajo omenjene
ciljne skupine, analizirati njihove izkušnje v procesu izobraževanja, samo-
oceno kompetenc za delo v digitalno bogatih okoljih in motive ter ovire
za vključevanje v proces vseživljenjskega učenja. Med avgustom in novem-
brom 2022 smo izvedli 11 intervjujev z zaposlenimi posamezniki iz različnih
regij. Vzorec je bil neslučajnostni in priložnostni. Podroben prikaz značilnosti
vzorca je podan v preglednici 4.
V okviru polstrukturiranega intervjuja smo zajeli več področij, in sicer:
– karierno pot posameznikov, ki zasedajo delovna mesta z nizko zahte-
vano stopnjo izobrazbe;
– izzive, s katerimi so se soočali v procesu obveznega šolanja;
– interes in motivacijo zaposlenih za sodelovanje v programih VŽU;
– ovire pri vključevanju v VŽU ter
– priporočila.
V nadaljevanju prikazujemo povzetek ugotovitev, pri čemer smo zaradi po-
sameznih specifik izjemoma ohranili tudi identifikacijo spola.
Povzetek ugotovitev
Dosedanja karierna pot
Večina sogovornikov je bila ali so še zaposleni na delovnih mestih, kjer se
zahteva nizka stopnja izobrazbe. Izobraževanja in usposabljanja se povečini
udeležijo, če to poteka v delovnem času in je vezano na samo delo. Samo-
iniciativnosti je malo, predvsem pri starejših, prav tako tudi v velikih podjetjih
nimajo kariernih pogovorov z vodjem ali zaposlenimi v kadrovskih službah,
ki bi jih usmerjali v proces VŽU. Čeprav imajo v okviru določenih ljudskih uni-
verz organizirane svetovalne službe, ki ljudem pomagajo pri karierni orien-
taciji, pa naši sogovorniki tega ne vedo.
Zanimalo nas je tudi, ali si želijo prekvalifikacije oz. ali so kdaj želeli opra-
vljati kakšno drugo delo (zamenjati poklic). Ena od sogovornic bi si želela po-
stati šef (chef ) v restavraciji, zato obžaluje, da se ni že po končanem osnovno-
šolskem izobraževanju odločila za šolanje na gostinski šoli. »Kreativno delo
v restavraciji me zanima. Bila bi strog šef.« (RP1) Sogovornik, ki že več kot 30
let dela v proizvodnji, je v mladosti želel študirati medicino, vendar je potem
izbral poklicno šolo, ker je imel možnost dobiti štipendijo, s katero je kril stro-
ške bivanja v času šolanja. Podobno zgodbo je z nami delila sogovornica, ki
132
