Page 135 - Lepičnik Vodopivec Jurka, Mezgec Maja. Ur. 2023. Vseživljenjsko učenje odraslih za trajnostni razvoj in digitalni preboj. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 135
Vključenost v proces vseživljenjskega učenja: izzivi posameznika
Preglednica 4 Prikaz značilnosti vzorca
Koda Spol Starost Zaposlitev Izobrazba Regija Država rojstva
BiH
RP Ž – let Pomočnik Ekonomski tehnik, Primorska Slovenija
RP M – let v kuhinji prodajalec BiH
RP M – let Izmenovodja Poklicna Osrednje- BiH
RP M – let slovenska Slovenija
RP Ž – let Delavec Poklicna Osrednje- Slovenija
RP Ž – let v proizvodnji slovenska Slovenija
RP M – let Operater Poklicna Primorska Slovenija
RP Ž – let v proizvodnji Slovenija
RP M – let Čistilka Nedokončana srednja Osrednje- BiH
RP Ž – let šola slovenska BiH
RP M – let Tajnica Srednješolska Osrednje-
slovenska
Terenski Nedokončana srednja Primorska
delavec šola
Cvetličarka Srednješolska Štajerska
(vrtnarstvo)
Skladiščnik Nedokončana srednja Gorenjska
(komercialna) šola
Čistilka Poklicna (trgovski Primorska
tehnik)
Hišnik Osnovna šola Primorska
je končala poklicno šolo in dela kot čistilka. Želela je postati zdravnica, ven-
dar je vojna v Bosni in Hercegovini njeno šolanje prekinila za več kot pet let.
Ko se je v sredi devetdesetih let ponovno vpisala v sistem izobraževanja, je
izbrala program, ki je bil na voljo (trgovski tehnik). Kljub temu da je program
uspešno končala, je bila deset let brezposelna in je delala na domači kmetiji,
v vmesnem času si je ustvarila družino: »Nič ni bilo normalno, šlo se je za pre-
živetje, ne moreš delati načrtov, živiš iz dneva v dan« (RP10). Z možem sta se
kasneje preselila v Slovenijo in tu se je zaposlila kot čistilka.
Ambicioznost in želja po izobraževanju ter usposabljanju sta pogosto po-
vezani z osebnimi okoliščinami posameznika (invalidi, slabše zdravstveno
stanje ipd.): »Toliko padcev in razočaranj je v življenju in na koncu si zado-
voljen s tistim, kar imaš« (RP5). Nekateri sogovorniki so poudarili, da so v pro-
cesu dela zaznali primanjkljaje spretnosti in bi se želeli usposabljati, vendar
pri delodajalcu za to ni posluha. Če bi želeli nadgraditi znanje tujih jezikov ali
računalniških programov (recimo Excela) z namenom, da bi bolje opravljali
svoje delo, bi se morali organizirati sami in pokriti stroške usposabljanja.
133
Preglednica 4 Prikaz značilnosti vzorca
Koda Spol Starost Zaposlitev Izobrazba Regija Država rojstva
BiH
RP Ž – let Pomočnik Ekonomski tehnik, Primorska Slovenija
RP M – let v kuhinji prodajalec BiH
RP M – let Izmenovodja Poklicna Osrednje- BiH
RP M – let slovenska Slovenija
RP Ž – let Delavec Poklicna Osrednje- Slovenija
RP Ž – let v proizvodnji slovenska Slovenija
RP M – let Operater Poklicna Primorska Slovenija
RP Ž – let v proizvodnji Slovenija
RP M – let Čistilka Nedokončana srednja Osrednje- BiH
RP Ž – let šola slovenska BiH
RP M – let Tajnica Srednješolska Osrednje-
slovenska
Terenski Nedokončana srednja Primorska
delavec šola
Cvetličarka Srednješolska Štajerska
(vrtnarstvo)
Skladiščnik Nedokončana srednja Gorenjska
(komercialna) šola
Čistilka Poklicna (trgovski Primorska
tehnik)
Hišnik Osnovna šola Primorska
je končala poklicno šolo in dela kot čistilka. Želela je postati zdravnica, ven-
dar je vojna v Bosni in Hercegovini njeno šolanje prekinila za več kot pet let.
Ko se je v sredi devetdesetih let ponovno vpisala v sistem izobraževanja, je
izbrala program, ki je bil na voljo (trgovski tehnik). Kljub temu da je program
uspešno končala, je bila deset let brezposelna in je delala na domači kmetiji,
v vmesnem času si je ustvarila družino: »Nič ni bilo normalno, šlo se je za pre-
živetje, ne moreš delati načrtov, živiš iz dneva v dan« (RP10). Z možem sta se
kasneje preselila v Slovenijo in tu se je zaposlila kot čistilka.
Ambicioznost in želja po izobraževanju ter usposabljanju sta pogosto po-
vezani z osebnimi okoliščinami posameznika (invalidi, slabše zdravstveno
stanje ipd.): »Toliko padcev in razočaranj je v življenju in na koncu si zado-
voljen s tistim, kar imaš« (RP5). Nekateri sogovorniki so poudarili, da so v pro-
cesu dela zaznali primanjkljaje spretnosti in bi se želeli usposabljati, vendar
pri delodajalcu za to ni posluha. Če bi želeli nadgraditi znanje tujih jezikov ali
računalniških programov (recimo Excela) z namenom, da bi bolje opravljali
svoje delo, bi se morali organizirati sami in pokriti stroške usposabljanja.
133
