Page 137 - Lepičnik Vodopivec Jurka, Mezgec Maja. Ur. 2023. Vseživljenjsko učenje odraslih za trajnostni razvoj in digitalni preboj. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 137
Vključenost v proces vseživljenjskega učenja: izzivi posameznika
Pri tem dodaja, da bi, če bi še enkrat izbiral svojo poklicno usmeritev ob
koncu osnovnošolskega programa, izbral srednjo šolo za elektrotehniko. De-
lodajalec ga sicer pri izobraževanju podpira, ni pa deležen kakšnih posebnih
ugodnosti (prosti dnevi ali prilagoditev delovnega časa).
Sogovornica, ki ima nedokončano srednjo šolo, poudari, da ji za dokonča-
nje tretjega letnika manjkajo zgolj trije izpiti. Sogovornik, ki mu do zaključka
srednje šole manjka zgolj matura, je s svojim delom zadovoljen, delodajalec
ga v to ne sili, prav tako pa mu zaradi specifičnih okoliščin (majhni otroci)
zmanjkuje časa in motivacije.
Zanimivo je, da v splošnem intervjuvani posamezniki pogosto ne ocenju-
jejo, da bi imeli kompetenčni primanjkljaj na področju dela z osnovnimi raču-
nalniškimi programi. Intervjuvanka, ki dela kot tajnica v podjetju, je pri svo-
jem delu zaznala primanjkljaje, vezane na spretnosti uporabe računalniških
programov, vendar na strani podjetja ni posluha za organizacijo usposablja-
nja zaposlenih za pridobitev teh spretnosti:
Mi imamo veliko opravka z Excelovimi tabelami, medtem ko moje zna-
nje je pač osnovno znanje Excel tabel. Prav bi mi prišlo napredno znanje
Excela, ki bi pomagalo k osebni rasti in dostopanju do podatkov na lažji
način. [RP6]
Prav tako zaznava primanjkljaje v znanju tujih jezikov:
Naše podjetje ni nič vlagalo v izobraževanje zaposlenih, glede na to je
tudi poslovanje v angleškem jeziku zelo slabo. Izražaš se tako, kot si se
naučil, marsikdo pri nas nima podlage za poslovno komuniciranje v an-
gleščini. Podjetje pa ni zainteresirano za organizacijo tovrstnih usposa-
bljanj. [RP6]
Sicer pa se mlajši bistveno bolje znajdejo v tehnološko bogatih okoljih:
Spoznavanje novih programov mi leži, v trenutnem podjetju smo spre-
menili že tri programe. Zelo malo časa rabim, da obvladam stvar do te
mere, da jo samostojno uporabljam. Za računovodske storitve je tudi
poseben program in tudi tega uporabljam. Kar se digitalne pismenosti
tiče, malo rabim, da se naučim. Hitro dojamem tisto, kar se mi pokaže.
[RP6]
Sogovornica, ki dela kot cvetličarka, pravi, da ji pri delu z računalnikom, ki
predstavlja del procesa, manjka digitalnih kompetenc, vendar v podjetju ni-
135
Pri tem dodaja, da bi, če bi še enkrat izbiral svojo poklicno usmeritev ob
koncu osnovnošolskega programa, izbral srednjo šolo za elektrotehniko. De-
lodajalec ga sicer pri izobraževanju podpira, ni pa deležen kakšnih posebnih
ugodnosti (prosti dnevi ali prilagoditev delovnega časa).
Sogovornica, ki ima nedokončano srednjo šolo, poudari, da ji za dokonča-
nje tretjega letnika manjkajo zgolj trije izpiti. Sogovornik, ki mu do zaključka
srednje šole manjka zgolj matura, je s svojim delom zadovoljen, delodajalec
ga v to ne sili, prav tako pa mu zaradi specifičnih okoliščin (majhni otroci)
zmanjkuje časa in motivacije.
Zanimivo je, da v splošnem intervjuvani posamezniki pogosto ne ocenju-
jejo, da bi imeli kompetenčni primanjkljaj na področju dela z osnovnimi raču-
nalniškimi programi. Intervjuvanka, ki dela kot tajnica v podjetju, je pri svo-
jem delu zaznala primanjkljaje, vezane na spretnosti uporabe računalniških
programov, vendar na strani podjetja ni posluha za organizacijo usposablja-
nja zaposlenih za pridobitev teh spretnosti:
Mi imamo veliko opravka z Excelovimi tabelami, medtem ko moje zna-
nje je pač osnovno znanje Excel tabel. Prav bi mi prišlo napredno znanje
Excela, ki bi pomagalo k osebni rasti in dostopanju do podatkov na lažji
način. [RP6]
Prav tako zaznava primanjkljaje v znanju tujih jezikov:
Naše podjetje ni nič vlagalo v izobraževanje zaposlenih, glede na to je
tudi poslovanje v angleškem jeziku zelo slabo. Izražaš se tako, kot si se
naučil, marsikdo pri nas nima podlage za poslovno komuniciranje v an-
gleščini. Podjetje pa ni zainteresirano za organizacijo tovrstnih usposa-
bljanj. [RP6]
Sicer pa se mlajši bistveno bolje znajdejo v tehnološko bogatih okoljih:
Spoznavanje novih programov mi leži, v trenutnem podjetju smo spre-
menili že tri programe. Zelo malo časa rabim, da obvladam stvar do te
mere, da jo samostojno uporabljam. Za računovodske storitve je tudi
poseben program in tudi tega uporabljam. Kar se digitalne pismenosti
tiče, malo rabim, da se naučim. Hitro dojamem tisto, kar se mi pokaže.
[RP6]
Sogovornica, ki dela kot cvetličarka, pravi, da ji pri delu z računalnikom, ki
predstavlja del procesa, manjka digitalnih kompetenc, vendar v podjetju ni-
135
