Page 139 - Lepičnik Vodopivec Jurka, Mezgec Maja. Ur. 2023. Vseživljenjsko učenje odraslih za trajnostni razvoj in digitalni preboj. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 139
Vključenost v proces vseživljenjskega učenja: izzivi posameznika
Za vsako pridobitev so nas poklicali, ko so zmontirali novo linijo. Po-
tem so proces najprej predstavili našim vodilnim in šele nato oni nam
predstavijo podrobnosti. [RP4]
Sogovorniki so se v preteklih letih relativno malo udeleževali tečajev in
usposabljanj, ki jih je organiziralo podjetje. Vzrok je bil tudi v tem, da je šlo
za tečaje dokončanja osnovne šole ali tujih jezikov. Specifični tečaji (recimo
opravljanje izpita za viličarja, tečaj pekarstva) so bolje obiskani.
Pri spodbujanju k vključitvi v programe VŽU ima pomembno vlogo tudi
mikro okolje. Pri sodelavcih, ki prihajajo iz tujine, opažajo, da je le-to zelo ne-
spodbudno, prav tako je otežkočena tudi sama integracija:
V Slovenijo pridejo v skupini po pet ali šest mladih, starih od 18 do 19
let, in sploh ne vedo, da so prišli v Slovenijo, ker tukaj z njimi govorimo
bosansko. Jaz z njimi sploh ne govorim slovensko, ker mojih navodil
enostavno ne razumejo v slovenščini. Oni skupaj živijo, skupaj kuhajo,
živijo v eni sobi in potem pridejo skupaj v podjetje in tukaj z mano
po bosansko govorijo, po opravljenem delu se vrnejo v njihovo sobo.
[RP3]
Seveda pa je to težko posplošiti na vse tujce, ki so se v Slovenijo priselili
zaradi dela. Sogovornica, ki se je v Slovenijo preselila z družino pred 13 leti,
je samoiniciativno obiskovala tečaj slovenskega jezika, da je lahko pridobila
slovensko državljanstvo (RP10). Ker si želi napredovati in pridobiti nove kom-
petence, se je obrnila na ljudsko univerzo in se pogovorila s svetovalko. Ta
ji je predlagala, da bi se izobraževala še dve leti in potem delala kot admini-
strator, morda na recepciji ipd. Trenutno ji uresničitev teh načrtov preprečuje
skrb za družino, saj otroci še niso končali šolanja, poleg tega pa je ob veče-
rih precej utrujena zaradi fizično napornega dela in ne bi zmogla še učenja,
čeprav jo družina pri njenih načrtih podpira.
Številni sogovorniki so poudarili problem notranje in zunanje motivacije za
vključitev v programe VŽU. Ko se posamezniki ukvarjajo z eksistenco in ugo-
tovijo, da jim dodatno izobraževanje in usposabljanje ne bosta prinesla višje
plače, saj je njihova osnovna plača nižja od minimalne in jim delodajalec iz-
plačuje dodatek do minimalne plače, je motivacija za usposabljanje nizka:
Ko sem bil jaz mlajši, je bila med mano in mešalcem razlika 200–300
EUR, zdaj je pa razlika samo tisto, kar me ločuje do minimalne plače. Na
istem sem kot snažilka. [RP2]
137
Za vsako pridobitev so nas poklicali, ko so zmontirali novo linijo. Po-
tem so proces najprej predstavili našim vodilnim in šele nato oni nam
predstavijo podrobnosti. [RP4]
Sogovorniki so se v preteklih letih relativno malo udeleževali tečajev in
usposabljanj, ki jih je organiziralo podjetje. Vzrok je bil tudi v tem, da je šlo
za tečaje dokončanja osnovne šole ali tujih jezikov. Specifični tečaji (recimo
opravljanje izpita za viličarja, tečaj pekarstva) so bolje obiskani.
Pri spodbujanju k vključitvi v programe VŽU ima pomembno vlogo tudi
mikro okolje. Pri sodelavcih, ki prihajajo iz tujine, opažajo, da je le-to zelo ne-
spodbudno, prav tako je otežkočena tudi sama integracija:
V Slovenijo pridejo v skupini po pet ali šest mladih, starih od 18 do 19
let, in sploh ne vedo, da so prišli v Slovenijo, ker tukaj z njimi govorimo
bosansko. Jaz z njimi sploh ne govorim slovensko, ker mojih navodil
enostavno ne razumejo v slovenščini. Oni skupaj živijo, skupaj kuhajo,
živijo v eni sobi in potem pridejo skupaj v podjetje in tukaj z mano
po bosansko govorijo, po opravljenem delu se vrnejo v njihovo sobo.
[RP3]
Seveda pa je to težko posplošiti na vse tujce, ki so se v Slovenijo priselili
zaradi dela. Sogovornica, ki se je v Slovenijo preselila z družino pred 13 leti,
je samoiniciativno obiskovala tečaj slovenskega jezika, da je lahko pridobila
slovensko državljanstvo (RP10). Ker si želi napredovati in pridobiti nove kom-
petence, se je obrnila na ljudsko univerzo in se pogovorila s svetovalko. Ta
ji je predlagala, da bi se izobraževala še dve leti in potem delala kot admini-
strator, morda na recepciji ipd. Trenutno ji uresničitev teh načrtov preprečuje
skrb za družino, saj otroci še niso končali šolanja, poleg tega pa je ob veče-
rih precej utrujena zaradi fizično napornega dela in ne bi zmogla še učenja,
čeprav jo družina pri njenih načrtih podpira.
Številni sogovorniki so poudarili problem notranje in zunanje motivacije za
vključitev v programe VŽU. Ko se posamezniki ukvarjajo z eksistenco in ugo-
tovijo, da jim dodatno izobraževanje in usposabljanje ne bosta prinesla višje
plače, saj je njihova osnovna plača nižja od minimalne in jim delodajalec iz-
plačuje dodatek do minimalne plače, je motivacija za usposabljanje nizka:
Ko sem bil jaz mlajši, je bila med mano in mešalcem razlika 200–300
EUR, zdaj je pa razlika samo tisto, kar me ločuje do minimalne plače. Na
istem sem kot snažilka. [RP2]
137
