Page 141 - Lepičnik Vodopivec Jurka, Mezgec Maja. Ur. 2023. Vseživljenjsko učenje odraslih za trajnostni razvoj in digitalni preboj. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 141
Vključenost v proces vseživljenjskega učenja: izzivi posameznika
Spodbudno okolje je zelo pomembno z vidika motivacije zaposlenih, in
če tega ni oz. prihajajo iz okolja, kjer VŽU ni bilo pomembno (recimo delavci
migranti), se v te programe niso pripravljeni vključiti.
Sogovorniki so izpostavili tudi probleme, s katerimi se srečujejo delavci mi-
granti:
Ti se morajo ukvarjati z lastnim preživetjem. Imajo nizke dohodke, bi-
vajo v najetih stanovanjih, po drugi strani pa želijo imeti vse te moderne
zadeve, ki so nam dosegljive, in potem enostavno zmanjka. Običajno je
družina v Bosni ali kateri drugi državi, morajo jo vzdrževati, ker so edini,
ki delajo. Taki delajo v službi in po možnosti še dodatno in nikakor jim
ni v interesu, da bi se izobraževali. [RP3]
Kot sodelavci tudi opažajo velike kompetenčne primanjkljaje teh zaposle-
nih:
Šolski sistem od tam, od koder prihajajo, je zelo drugačen. In ko pridejo
sem, ugotovimo, da so neka osnovna znanja, ki jih tukaj že z osnovno
šolo pridobimo, na bistveno nižjem nivoju. [RP2]
Priporočila sogovornikov
Sogovorniki poudarjajo, da bi morali biti programi VŽU obvezni za tiste, ki so
kot iskalci zaposlitve prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje, in tiste, ki so preje-
mniki denarne pomoči. Prav tako poudarjajo, da je treba več vložiti v promo-
cijo različnih usposabljanj in izobraževanj, predvsem preko socialnih omrežij.
Eden od sogovornikov je poudaril, da bi moralo biti učenje zasnovano dosti
praktičneje, ne zgolj kot učenje iz knjig. Tudi to bi v večji meri pritegnilo ude-
ležence.
Sklepne misli
Razumevanje odnosa do vseživljenjskega učenja in obnašanja posamezni-
kov, njihovih motivov ter ovir predstavlja pomemben gradnik procesa obli-
kovanja programov vseživljenjskega učenja »po meri«. V literaturi obstaja ve-
liko prispevkov o tem, kaj vpliva na odločitve mladih ljudi glede izobrazbe,
zelo malo pa se je znanost poglobila v razumevanje procesov odločitve sta-
rejših posameznikov, ki so v luči nenehnega prilagajanja podjetij na globalne
izzive v položaju, ko morajo dopolnjevati in nadgrajevati svoje kompetence
ter spretnosti.
Če primerjava z EU na makro ravni kaže, da v Sloveniji po deležu ljudi, ki se
usposabljajo ali izobražujejo, v povprečju ne odstopamo od držav članic EU,
139
Spodbudno okolje je zelo pomembno z vidika motivacije zaposlenih, in
če tega ni oz. prihajajo iz okolja, kjer VŽU ni bilo pomembno (recimo delavci
migranti), se v te programe niso pripravljeni vključiti.
Sogovorniki so izpostavili tudi probleme, s katerimi se srečujejo delavci mi-
granti:
Ti se morajo ukvarjati z lastnim preživetjem. Imajo nizke dohodke, bi-
vajo v najetih stanovanjih, po drugi strani pa želijo imeti vse te moderne
zadeve, ki so nam dosegljive, in potem enostavno zmanjka. Običajno je
družina v Bosni ali kateri drugi državi, morajo jo vzdrževati, ker so edini,
ki delajo. Taki delajo v službi in po možnosti še dodatno in nikakor jim
ni v interesu, da bi se izobraževali. [RP3]
Kot sodelavci tudi opažajo velike kompetenčne primanjkljaje teh zaposle-
nih:
Šolski sistem od tam, od koder prihajajo, je zelo drugačen. In ko pridejo
sem, ugotovimo, da so neka osnovna znanja, ki jih tukaj že z osnovno
šolo pridobimo, na bistveno nižjem nivoju. [RP2]
Priporočila sogovornikov
Sogovorniki poudarjajo, da bi morali biti programi VŽU obvezni za tiste, ki so
kot iskalci zaposlitve prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje, in tiste, ki so preje-
mniki denarne pomoči. Prav tako poudarjajo, da je treba več vložiti v promo-
cijo različnih usposabljanj in izobraževanj, predvsem preko socialnih omrežij.
Eden od sogovornikov je poudaril, da bi moralo biti učenje zasnovano dosti
praktičneje, ne zgolj kot učenje iz knjig. Tudi to bi v večji meri pritegnilo ude-
ležence.
Sklepne misli
Razumevanje odnosa do vseživljenjskega učenja in obnašanja posamezni-
kov, njihovih motivov ter ovir predstavlja pomemben gradnik procesa obli-
kovanja programov vseživljenjskega učenja »po meri«. V literaturi obstaja ve-
liko prispevkov o tem, kaj vpliva na odločitve mladih ljudi glede izobrazbe,
zelo malo pa se je znanost poglobila v razumevanje procesov odločitve sta-
rejših posameznikov, ki so v luči nenehnega prilagajanja podjetij na globalne
izzive v položaju, ko morajo dopolnjevati in nadgrajevati svoje kompetence
ter spretnosti.
Če primerjava z EU na makro ravni kaže, da v Sloveniji po deležu ljudi, ki se
usposabljajo ali izobražujejo, v povprečju ne odstopamo od držav članic EU,
139
