Page 142 - Lepičnik Vodopivec Jurka, Mezgec Maja. Ur. 2023. Vseživljenjsko učenje odraslih za trajnostni razvoj in digitalni preboj. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 142
ona Domadenik Muren, Tjaša Redek in Maja Zalaznik
Preglednica 5 Povzetek ugotovitev iz poglobljenih intervjujev s ciljnimi skupinami posameznikov
Področje Ugotovitve
Dosedanja Zaposleni na delovnih mestih, kjer se zahteva nizka stopnja izobrazbe.
karierna pot Samoiniciativnosti je malo, predvsem pri starejših.
V podjetjih nimajo kariernih pogovorov z vodjem ali zaposlenimi v kadrovskih služ-
Izzivi bah, ki bi jih usmerjal v procesu VŽU.
v procesu Izbirajo se vsebine, ki so neposredno usmerjene v potrebe konkretnega delovnega
obveznega mesta.
šolanja Pomanjkanje motivacije za VŽU je pogosto povezano z osebnimi okoliščinami po-
Zaznani sameznika (invalidi, slabše zdravstveno stanje ipd.).
kompetenčni Pri delodajalcu pogosto ni posluha za vključitev zaposlenih v VŽU.
primanjkljaji
Negativne izkušnje tekom obveznega šolanja ali neuspešno dokončan program.
Interes Pogosto je bil razlog neuspeha v tem, da so izbrali smer, ki jih ni veselila.
in motivacija Pomanjkanje samozavesti.
za sodelova- Težje usklajevanje šolskih obveznosti, službe in družine.
nje
v programih Sami ne zaznavajo kompetenčnih primanjkljajev na področju dela z osnovnimi ra-
VŽU čunalniškimi programi.
Mlajši se bistveno bolje znajdejo v tehnološko bogatih okoljih.
Ovire za Starejši bi imeli dodatna usposabljanja s področja uporabe računalniških progra-
sodelovanje mov.
v programih Programi VŽU, ki jih organizirajo v podjetjih in so usmerjeni v pridobitev kompe-
VŽU tenc za delo v tehnološko bogatih okoljih, ponavadi zahtevajo vsaj osnovno znanje
angleščine, in ker tega nimajo, so ti posamezniki ponovno deležni neuspeha.
Ne zanimajo jih programi, kjer ponujajo izobraževanja, za katera domnevajo, da jih
ne potrebujejo.
Mlajši so mnenja, da so programi VŽU razviti in prilagojeni za starejše posameznike
ter ne ustrezajo kompetenčnim primanjkljajem, ki jih imajo sami.
Večji interes je za opravljanje specifičnih tečajev (recimo opravljanje izpita za vili-
čarja, tečaj pekarstva ipd.) ali učenje tujih jezikov.
Problem notranje in zunanje motivacije za vključitev v programe VŽU. Ko se posa-
mezniki ukvarjajo z eksistenco in ugotovijo, da jim dodatno izobraževanje in uspo-
sabljanje ne bo prineslo višje plače, nimajo motivacije za učenje.
Nespodbudno mikro okolje (zlasti pri tujih delavcih).
Ključne ovire: čas in finančna sredstva.
Če usposabljanja in izob. potekajo v prostem času, je pogost izziv varstvo otrok.
Ker so plače nizke, marsikdo v prostem času dela in se ni pripravljen vključiti v VŽU.
Če bi za vključitev v VŽU dobili finančno nad., bi se v to vključili brez pomislekov.
Pri plačljivih programih in tečajih so finančni viri še večja ovira.
pa nam kvalitativni uvid pove, da so posamezniki iz ciljnih (ranljivih) skupin
(predvsem tisti z nizko stopnjo izobrazbe, starejši, priseljenci) tisti, pri kate-
rih se povečuje razkorak med kompetencami in spretnostmi, ki jih imajo, in
tistimi, ki bi jih potrebovali za pridobitev delovnega mesta. Čeprav bi lahko
trdili, da je pri določenih posameznikih zaznati pomanjkanje motivacije, ker
140
Preglednica 5 Povzetek ugotovitev iz poglobljenih intervjujev s ciljnimi skupinami posameznikov
Področje Ugotovitve
Dosedanja Zaposleni na delovnih mestih, kjer se zahteva nizka stopnja izobrazbe.
karierna pot Samoiniciativnosti je malo, predvsem pri starejših.
V podjetjih nimajo kariernih pogovorov z vodjem ali zaposlenimi v kadrovskih služ-
Izzivi bah, ki bi jih usmerjal v procesu VŽU.
v procesu Izbirajo se vsebine, ki so neposredno usmerjene v potrebe konkretnega delovnega
obveznega mesta.
šolanja Pomanjkanje motivacije za VŽU je pogosto povezano z osebnimi okoliščinami po-
Zaznani sameznika (invalidi, slabše zdravstveno stanje ipd.).
kompetenčni Pri delodajalcu pogosto ni posluha za vključitev zaposlenih v VŽU.
primanjkljaji
Negativne izkušnje tekom obveznega šolanja ali neuspešno dokončan program.
Interes Pogosto je bil razlog neuspeha v tem, da so izbrali smer, ki jih ni veselila.
in motivacija Pomanjkanje samozavesti.
za sodelova- Težje usklajevanje šolskih obveznosti, službe in družine.
nje
v programih Sami ne zaznavajo kompetenčnih primanjkljajev na področju dela z osnovnimi ra-
VŽU čunalniškimi programi.
Mlajši se bistveno bolje znajdejo v tehnološko bogatih okoljih.
Ovire za Starejši bi imeli dodatna usposabljanja s področja uporabe računalniških progra-
sodelovanje mov.
v programih Programi VŽU, ki jih organizirajo v podjetjih in so usmerjeni v pridobitev kompe-
VŽU tenc za delo v tehnološko bogatih okoljih, ponavadi zahtevajo vsaj osnovno znanje
angleščine, in ker tega nimajo, so ti posamezniki ponovno deležni neuspeha.
Ne zanimajo jih programi, kjer ponujajo izobraževanja, za katera domnevajo, da jih
ne potrebujejo.
Mlajši so mnenja, da so programi VŽU razviti in prilagojeni za starejše posameznike
ter ne ustrezajo kompetenčnim primanjkljajem, ki jih imajo sami.
Večji interes je za opravljanje specifičnih tečajev (recimo opravljanje izpita za vili-
čarja, tečaj pekarstva ipd.) ali učenje tujih jezikov.
Problem notranje in zunanje motivacije za vključitev v programe VŽU. Ko se posa-
mezniki ukvarjajo z eksistenco in ugotovijo, da jim dodatno izobraževanje in uspo-
sabljanje ne bo prineslo višje plače, nimajo motivacije za učenje.
Nespodbudno mikro okolje (zlasti pri tujih delavcih).
Ključne ovire: čas in finančna sredstva.
Če usposabljanja in izob. potekajo v prostem času, je pogost izziv varstvo otrok.
Ker so plače nizke, marsikdo v prostem času dela in se ni pripravljen vključiti v VŽU.
Če bi za vključitev v VŽU dobili finančno nad., bi se v to vključili brez pomislekov.
Pri plačljivih programih in tečajih so finančni viri še večja ovira.
pa nam kvalitativni uvid pove, da so posamezniki iz ciljnih (ranljivih) skupin
(predvsem tisti z nizko stopnjo izobrazbe, starejši, priseljenci) tisti, pri kate-
rih se povečuje razkorak med kompetencami in spretnostmi, ki jih imajo, in
tistimi, ki bi jih potrebovali za pridobitev delovnega mesta. Čeprav bi lahko
trdili, da je pri določenih posameznikih zaznati pomanjkanje motivacije, ker
140
