Page 148 - Lepičnik Vodopivec Jurka, Mezgec Maja. Ur. 2023. Vseživljenjsko učenje odraslih za trajnostni razvoj in digitalni preboj. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 148
ka Lepičnik Vodopivec, Maja Mezgec in Aleksandra Šindić
ska dimenzija. Koncept trajnostnega razvoja, ki vsebuje vse tri omenjene di-
menzije, je zastopan v številnih sodobnih definicijah in raziskavah o trajno-
sti (Ärlemaln-Hagsér, Berg in Sandberg 2018; Breßler in Kappler 2017; Siraj-
Blatchford in Pramling Samuelsson 2016).
Organizacija združenih narodov je septembra 2015 sprejela Agendo 2030
za trajnostni razvoj, ki uravnoteženo združuje tri razsežnosti trajnostnega ra-
zvoja – ekonomsko, socialno in okoljsko, ki so prepletene med 17 cilji trajno-
stnega razvoja. Agenda 2030 je univerzalna; njene cilje bo treba doseči do
leta 2030 in jih bodo morale uresničiti vse države sveta. Tudi Slovenija se je
zavezala vsem 17 ciljem trajnostnega razvoja in sprejela številne operativne
dokumente za doseganje navedenih ciljev, med drugim tudi uresničevanje
Agende 2030 (Ministrstvo Republike Slovenije za kohezijo in regionalni ra-
zvoj b. l.).
Mikulec (2023) ugotavlja, da je vseživljenjsko učenje ključno za doseganje
vseh 17 ciljev trajnostnega razvoja, kar podkrepi z navedbo utemeljitev, ki jih
povzame iz UNESCO-vega priročnika Making Lifelong Learning a Reality, ki v
ospredje postavlja holistično razumevanje vseživljenjskega učenja, ki spod-
buja aktivno državljanstvo (participacijo državljanov v civilni družbi in politič-
nem življenju), izboljšuje zaposljivost, spodbuja zdravje in blaginjo državlja-
nov, spodbuja kulturno razumevanje, krepi kohezivnost v skupnosti ter tako
pomembno prispeva k trajnostnemu razvoju. Avtorji dodajajo, da holistično
razumevanje vseživljenjskega učenja vključuje vse starostne skupine in vsem
ljudem, ne glede na njihovo poreklo, omogoča: priložnosti za izobraževa-
nje in učenje; vse ravni izobraževanja (od predšolske vzgoje do izobraževanja
odraslih) ter povezave med njimi; vse modalitete učenja in izobraževanja (for-
malno, neformalno in informalno/priložnostno); vse sfere ter prostore učenja
in izobraževanja (šole, družine, skupnosti, delovna mesta, knjižnice, muzeji,
spletne platforme izobraževanja na daljavo). Obenem vzpostavlja mostove
med formalnim, neformalnim in informalnim izobraževanjem (Mikulec 2023).
Izobraževanje učiteljev in vzgojiteljev na dodiplomski ravni sodi med naj-
učinkovitejše načine promocije trajnostnega razvoja. Če bodo bodoči učite-
lji in vzgojitelji sprejeli holistično paradigmo razumevanja vseživljenjskega
učenja ter bodo okoljsko vzgojo implementirali v izvedbene kurikulume z
uporabo pedagoških strategij, povezanih s kakovostjo vzgoje in izobraže-
vanja za trajnostni razvoj, lahko pričakujemo, da bodo prihodnje generacije
sposobne oblikovati svet, ki bo trajnostno naravnan (UNESCO 2005). To po-
trjujejo tudi Elisa Chaleta idr. (2021) in dodajajo, da se tudi univerze soočajo z
različnimi izzivi in da imajo poleg tega, da prispevajo k znanju in inovativnim
rešitvam, pomembno vlogo pri ozaveščanju prihodnjih generacij.
146
ska dimenzija. Koncept trajnostnega razvoja, ki vsebuje vse tri omenjene di-
menzije, je zastopan v številnih sodobnih definicijah in raziskavah o trajno-
sti (Ärlemaln-Hagsér, Berg in Sandberg 2018; Breßler in Kappler 2017; Siraj-
Blatchford in Pramling Samuelsson 2016).
Organizacija združenih narodov je septembra 2015 sprejela Agendo 2030
za trajnostni razvoj, ki uravnoteženo združuje tri razsežnosti trajnostnega ra-
zvoja – ekonomsko, socialno in okoljsko, ki so prepletene med 17 cilji trajno-
stnega razvoja. Agenda 2030 je univerzalna; njene cilje bo treba doseči do
leta 2030 in jih bodo morale uresničiti vse države sveta. Tudi Slovenija se je
zavezala vsem 17 ciljem trajnostnega razvoja in sprejela številne operativne
dokumente za doseganje navedenih ciljev, med drugim tudi uresničevanje
Agende 2030 (Ministrstvo Republike Slovenije za kohezijo in regionalni ra-
zvoj b. l.).
Mikulec (2023) ugotavlja, da je vseživljenjsko učenje ključno za doseganje
vseh 17 ciljev trajnostnega razvoja, kar podkrepi z navedbo utemeljitev, ki jih
povzame iz UNESCO-vega priročnika Making Lifelong Learning a Reality, ki v
ospredje postavlja holistično razumevanje vseživljenjskega učenja, ki spod-
buja aktivno državljanstvo (participacijo državljanov v civilni družbi in politič-
nem življenju), izboljšuje zaposljivost, spodbuja zdravje in blaginjo državlja-
nov, spodbuja kulturno razumevanje, krepi kohezivnost v skupnosti ter tako
pomembno prispeva k trajnostnemu razvoju. Avtorji dodajajo, da holistično
razumevanje vseživljenjskega učenja vključuje vse starostne skupine in vsem
ljudem, ne glede na njihovo poreklo, omogoča: priložnosti za izobraževa-
nje in učenje; vse ravni izobraževanja (od predšolske vzgoje do izobraževanja
odraslih) ter povezave med njimi; vse modalitete učenja in izobraževanja (for-
malno, neformalno in informalno/priložnostno); vse sfere ter prostore učenja
in izobraževanja (šole, družine, skupnosti, delovna mesta, knjižnice, muzeji,
spletne platforme izobraževanja na daljavo). Obenem vzpostavlja mostove
med formalnim, neformalnim in informalnim izobraževanjem (Mikulec 2023).
Izobraževanje učiteljev in vzgojiteljev na dodiplomski ravni sodi med naj-
učinkovitejše načine promocije trajnostnega razvoja. Če bodo bodoči učite-
lji in vzgojitelji sprejeli holistično paradigmo razumevanja vseživljenjskega
učenja ter bodo okoljsko vzgojo implementirali v izvedbene kurikulume z
uporabo pedagoških strategij, povezanih s kakovostjo vzgoje in izobraže-
vanja za trajnostni razvoj, lahko pričakujemo, da bodo prihodnje generacije
sposobne oblikovati svet, ki bo trajnostno naravnan (UNESCO 2005). To po-
trjujejo tudi Elisa Chaleta idr. (2021) in dodajajo, da se tudi univerze soočajo z
različnimi izzivi in da imajo poleg tega, da prispevajo k znanju in inovativnim
rešitvam, pomembno vlogo pri ozaveščanju prihodnjih generacij.
146
