Page 153 - Lepičnik Vodopivec Jurka, Mezgec Maja. Ur. 2023. Vseživljenjsko učenje odraslih za trajnostni razvoj in digitalni preboj. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 153
movanje trajnosti in njeno uresničevanje v realnem vrtčevskem okolju z vidika vzgojiteljic

Preglednica 1 Razvrstitev odgovorov anketiranih o razumevanju koncepta trajnosti

SOLO raven Primeri odgovorov anketiranih

Prestrukturna raven – brez idej Super (odgovor anketiranke ).
(Pre-structural level – no idea)

Enostrukturana raven – ena ideja Trajnostni razvoj definiram kot področje razvoja, kjer po-
(Uni-structural level – a single idea) sameznika okoljsko vzgajamo (skrb za okolje) (odgovor
anketiranke ).

Multistrukturna raven – več idej Splošna skrb za okolje, biološka raznovrstnost, pozitiven
(Multi-structural level – several ideas) razvoj človeka (odgovor anketiranke ).

Relacijska raven – povezanost idej Trajnostni razvoj je nekaj, kar je za vse dobro. Preko aktiv-
(Relational level – related ideas) nosti, ki vključujejo to tematiko, se dotikamo varovanja
okolja, boljše kakovosti življenja . . . Zdi se mi zelo po-
membno, da o tem učimo v vrtcu (odgovor anketiranke ).

Širša abstraktna raven – kompleksne ideje —
(Extended abstract level – extended ideas)

cepta pri znanih problemih; sodelujoči poveže pomembne vidike, vendar le
za dano situacijo; abstraktno/razširjeno – konceptualizacija na stopnji, ki pre-
sega obravnavano tematiko v dejanskem poučevanju, sposobnost posploše-
vanja na novem področju; sodelujoči razume in poveže razne vidike, zna jih
prenesti tudi na druge situacije, ker razume načelo ali zakonitost na abstrak-
tni ravni. SOLO taksonomija je uporabna, kadar pri preverjanju in ocenjeva-
nju poudarjamo kakovost odgovorov sodelujočih na odprta vprašanja.

Pri analizi odgovorov anketirank smo opazili, da manjkata dva odgovora;
tako smo 32 odgovorov razvrstili s pomočjo SOLO taksonomije. Primer razvr-
ščanja odgovorov je prikazan v preglednici 1.

Štiri anketiranke (12 ) so podale odgovor, ki ustreza predstrukturni ravni,
torej brez idej o opredelitvi tega konstrukta. 13 izmed njih (41 ), kar je več
kot tretjina vprašanih, konstrukt razlaga na enostrukturni ravni, torej ga po-
jasnjuje z enim izrazom ali idejo. Anketiranke trajnostni razvoj najpogosteje
pojasnjujejo skozi ekološko komponento ali pa ga vidijo kot vseživljenjsko
učenje. Velikokrat izpostavljajo socialno komponento in ekonomsko dimen-
zijo. 13 anketirank (41 ) si trajnostni razvoj razlaga z več pojmi. Razlaga traj-
nosti z več pojmi je pomembna zaradi kompleksne narave tega konstrukta.
Dve anketiranki (6 ) sta povezali več pojmov in tako ta konstrukt popolneje
in natančneje definirali (relacijska raven), medtem ko nismo opazili niti enega
odgovora, ki bi bil na širši abstraktni ravni.

Z analizo odgovorov in ob upoštevanju kompleksnosti konstrukta smo
ugotovili, da se je 15 anketirank (47 ), torej nekaj manj kot polovica vpraša-
nih, približalo kompleksnejši in zadovoljivi opredelitvi tega konstrukta (več-

151
   148   149   150   151   152   153   154   155   156   157   158