Page 151 - Lepičnik Vodopivec Jurka, Mezgec Maja. Ur. 2023. Vseživljenjsko učenje odraslih za trajnostni razvoj in digitalni preboj. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 151
Pojmovanje trajnosti in njeno uresničevanje v realnem vrtčevskem okolju z vidika vzgojiteljic
Ob upoštevanju vsega navedenega smo želeli raziskati, kako vzgojiteljice
in vzgojitelji v Sloveniji razumejo koncept trajnosti ter nekatere dejavnike, ki
kažejo na uporabnost vzgoje za trajnostni razvoj v zgodnjem otroštvu.
Cilj raziskave je preučiti razumevanje koncepta vzgoje za trajnostni razvoj
v skladu s tremi dimenzijami trajnosti (okoljska, socialna in ekonomska vzdr-
žnost) ter raziskati njihovo uporabo v kontekstu vrtca. Za raziskovanje ra-
zumevanja pojma trajnost z vidika vzgojiteljev in vzgojiteljic smo uporabili
kvantitativni in kvalitativni pristop.
Metodologija
Delo je rezultat obsežnejšega mednarodnega raziskovalnega projekta, reali-
ziranega v študijskem letu 2020/2021, ki smo ga izvedli v Sloveniji, na Hrva-
škem ter v Bosni in Hercegovini. V tem prispevku so prikazali delni rezultati,
pridobljeni z anketnim vprašalnikom, ki ga je izpolnilo 34 vzgojiteljic iz vrt-
cev v Sloveniji. Predstavljena raziskava ima kombiniran raziskovalni pristop
(gre za sekvenčno kombiniran/kvalitativni in kvantitativni pristop) (Teddlie
in Tashakkori 2009).
Metode
Pri kvalitativnem pristopu je bila uporabljena analiza vsebine esejev (odgo-
vorov na odprta vprašanja) samostojno ali s pomočjo taksonomije znanja
SOLO (Biggs in Collins 1982), pri kvantitativnem pristopu pa deskriptivna me-
toda pedagoškega raziskovanja. Podatki so bili statistično obdelani s progra-
mom SPSS.
Sodelujoči v raziskavi
V raziskavi je sodelovalo 34 anketirank. Več kot polovica vzgojiteljic (55,9 )
ima visokošolsko izobrazbo, 20,6 jih ima opravljen magistrski študijski pro-
gram 2. stopnje, enako število jih ima srednješolsko izobrazbo (20,6 ), 2,7 pa
višjo izobrazbo. Največ vzgojiteljic (44,1 ) dela v vrtcu v manjšem mestu z
do 50.000 prebivalci, na podeželju jih dela 38,2 , v srednje velikem mestu
(50.000–150.000 prebivalcev) 11,8 , v večjem mestu (več kot 150.000 prebi-
valcev) pa 5,9 vzgojiteljic. Več kot polovica anketirank (55,9 ) se je v zad-
njih petih letih udeležila izobraževanja s področja trajnostnega razvoja. 64
vzgojiteljic je bilo na izobraževanje napotenih s strani vrtca, 35,3 pa se jih
je izobraževalo samoiniciativno. Kar 44,1 anketirank se v zadnjih petih letih
ni izobraževalo s področja vzgoje za trajnostni razvoj.
Instrument, uporabljen v raziskavi, smo izdelali na podlagi lestvice OMEP
ESD (World Organization for Early Childhood 2019). Gre za avtorski spletni
149
Ob upoštevanju vsega navedenega smo želeli raziskati, kako vzgojiteljice
in vzgojitelji v Sloveniji razumejo koncept trajnosti ter nekatere dejavnike, ki
kažejo na uporabnost vzgoje za trajnostni razvoj v zgodnjem otroštvu.
Cilj raziskave je preučiti razumevanje koncepta vzgoje za trajnostni razvoj
v skladu s tremi dimenzijami trajnosti (okoljska, socialna in ekonomska vzdr-
žnost) ter raziskati njihovo uporabo v kontekstu vrtca. Za raziskovanje ra-
zumevanja pojma trajnost z vidika vzgojiteljev in vzgojiteljic smo uporabili
kvantitativni in kvalitativni pristop.
Metodologija
Delo je rezultat obsežnejšega mednarodnega raziskovalnega projekta, reali-
ziranega v študijskem letu 2020/2021, ki smo ga izvedli v Sloveniji, na Hrva-
škem ter v Bosni in Hercegovini. V tem prispevku so prikazali delni rezultati,
pridobljeni z anketnim vprašalnikom, ki ga je izpolnilo 34 vzgojiteljic iz vrt-
cev v Sloveniji. Predstavljena raziskava ima kombiniran raziskovalni pristop
(gre za sekvenčno kombiniran/kvalitativni in kvantitativni pristop) (Teddlie
in Tashakkori 2009).
Metode
Pri kvalitativnem pristopu je bila uporabljena analiza vsebine esejev (odgo-
vorov na odprta vprašanja) samostojno ali s pomočjo taksonomije znanja
SOLO (Biggs in Collins 1982), pri kvantitativnem pristopu pa deskriptivna me-
toda pedagoškega raziskovanja. Podatki so bili statistično obdelani s progra-
mom SPSS.
Sodelujoči v raziskavi
V raziskavi je sodelovalo 34 anketirank. Več kot polovica vzgojiteljic (55,9 )
ima visokošolsko izobrazbo, 20,6 jih ima opravljen magistrski študijski pro-
gram 2. stopnje, enako število jih ima srednješolsko izobrazbo (20,6 ), 2,7 pa
višjo izobrazbo. Največ vzgojiteljic (44,1 ) dela v vrtcu v manjšem mestu z
do 50.000 prebivalci, na podeželju jih dela 38,2 , v srednje velikem mestu
(50.000–150.000 prebivalcev) 11,8 , v večjem mestu (več kot 150.000 prebi-
valcev) pa 5,9 vzgojiteljic. Več kot polovica anketirank (55,9 ) se je v zad-
njih petih letih udeležila izobraževanja s področja trajnostnega razvoja. 64
vzgojiteljic je bilo na izobraževanje napotenih s strani vrtca, 35,3 pa se jih
je izobraževalo samoiniciativno. Kar 44,1 anketirank se v zadnjih petih letih
ni izobraževalo s področja vzgoje za trajnostni razvoj.
Instrument, uporabljen v raziskavi, smo izdelali na podlagi lestvice OMEP
ESD (World Organization for Early Childhood 2019). Gre za avtorski spletni
149
