Page 152 - Lepičnik Vodopivec Jurka, Mezgec Maja. Ur. 2023. Vseživljenjsko učenje odraslih za trajnostni razvoj in digitalni preboj. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 152
ka Lepičnik Vodopivec, Maja Mezgec in Aleksandra Šindić
vprašalnik (ESD_3_countries), ki je vseboval dva sklopa vprašanj. Prvi sklop
je sestavljen iz vprašanj izbirnega tipa s postavkami za oceno intenzivnosti
strinjanja vzgojiteljev in vzgojiteljic. Drugi sklop je sestavljen iz vprašanj od-
prtega tipa.
Glede na to, da nas je zanimalo razumevanje koncepta trajnosti vzgojite-
ljev in vzgojiteljic, je bilo raziskovalno vprašanje, ki smo si ga zastavili v kvali-
tativnem delu raziskave:
Kako in na kateri ravni vzgojitelji razumejo koncept trajnosti?
V kvantitativnem delu raziskave pa smo postavili hipotezo:
Pričakujemo, da vzgojitelji in vzgojiteljice v realnem vrtčevskem okolju
spodbujajo vse tri dimenzije trajnosti.
Rezultati in interpretacija
Razumevanje koncepta trajnosti
Odgovori so bili kodirani na podlagi Biggsovega in Collinsovega (1982) mo-
dela SOLO (struktura opazovanih učnih izidov) (preglednica 1). Orodje SOLO
je sestavljeno iz petih ravni razumevanja: predstrukturne ravni, unistrukturne
ravni, multistrukturne ravni, relacijske ravni in razširjene abstraktne ravni.
Druga in tretja raven predstavljata kvantitativno raven razumevanja, četrta
in peta pa kakovost ter globino razumevanja.
Izhajajoč iz dejstva, da je razumevanje koncepta trajnosti bistveno za spod-
bujanje trajnosti v kontekstu vrtca, smo želeli ugotoviti, kako in na kateri ravni
vzgojiteljice razumejo ta koncept.
Da bi razumeli, kako in na kakšni ravni razumejo koncept trajnosti, smo
njihove odgovore analizirali in kodirali s pomočjo SOLO taksonomije znanja
(Biggs in Collins 1982). SOLO taksonomija temelji na celostnejši oceni ravni
razumevanja. Vsebuje naslednje stopnje ali ravni: predstrukturno – informi-
ranost brez vpogleda ali informiranja; pripravljalna stopnja, ko sodelujoči še
nima pravega znanja; enostrukturno – konkretno, vendar minimalistično ra-
zumevanje področja, osredotočeno na eno konceptualno vprašanje v kom-
pleksnem primeru; sodelujoči upošteva en vidik; večstrukturno – razumeva-
nje meja, ne pa sistemov, omejeno razumevanje več sestavin, neorganizirana
zbirka zamisli ali pojmov o določenem vprašanju brez zmožnosti povezova-
nja; sodelujoči pozna več vidikov, vendar jih še ne zna povezati in pravilno
razložiti; povezovalno/odnosno – povezovanje dejstev, teorije, dejanj in na-
mena; razumevanje več sestavin, ki so konceptualno strnjene; uporaba kon-
150
vprašalnik (ESD_3_countries), ki je vseboval dva sklopa vprašanj. Prvi sklop
je sestavljen iz vprašanj izbirnega tipa s postavkami za oceno intenzivnosti
strinjanja vzgojiteljev in vzgojiteljic. Drugi sklop je sestavljen iz vprašanj od-
prtega tipa.
Glede na to, da nas je zanimalo razumevanje koncepta trajnosti vzgojite-
ljev in vzgojiteljic, je bilo raziskovalno vprašanje, ki smo si ga zastavili v kvali-
tativnem delu raziskave:
Kako in na kateri ravni vzgojitelji razumejo koncept trajnosti?
V kvantitativnem delu raziskave pa smo postavili hipotezo:
Pričakujemo, da vzgojitelji in vzgojiteljice v realnem vrtčevskem okolju
spodbujajo vse tri dimenzije trajnosti.
Rezultati in interpretacija
Razumevanje koncepta trajnosti
Odgovori so bili kodirani na podlagi Biggsovega in Collinsovega (1982) mo-
dela SOLO (struktura opazovanih učnih izidov) (preglednica 1). Orodje SOLO
je sestavljeno iz petih ravni razumevanja: predstrukturne ravni, unistrukturne
ravni, multistrukturne ravni, relacijske ravni in razširjene abstraktne ravni.
Druga in tretja raven predstavljata kvantitativno raven razumevanja, četrta
in peta pa kakovost ter globino razumevanja.
Izhajajoč iz dejstva, da je razumevanje koncepta trajnosti bistveno za spod-
bujanje trajnosti v kontekstu vrtca, smo želeli ugotoviti, kako in na kateri ravni
vzgojiteljice razumejo ta koncept.
Da bi razumeli, kako in na kakšni ravni razumejo koncept trajnosti, smo
njihove odgovore analizirali in kodirali s pomočjo SOLO taksonomije znanja
(Biggs in Collins 1982). SOLO taksonomija temelji na celostnejši oceni ravni
razumevanja. Vsebuje naslednje stopnje ali ravni: predstrukturno – informi-
ranost brez vpogleda ali informiranja; pripravljalna stopnja, ko sodelujoči še
nima pravega znanja; enostrukturno – konkretno, vendar minimalistično ra-
zumevanje področja, osredotočeno na eno konceptualno vprašanje v kom-
pleksnem primeru; sodelujoči upošteva en vidik; večstrukturno – razumeva-
nje meja, ne pa sistemov, omejeno razumevanje več sestavin, neorganizirana
zbirka zamisli ali pojmov o določenem vprašanju brez zmožnosti povezova-
nja; sodelujoči pozna več vidikov, vendar jih še ne zna povezati in pravilno
razložiti; povezovalno/odnosno – povezovanje dejstev, teorije, dejanj in na-
mena; razumevanje več sestavin, ki so konceptualno strnjene; uporaba kon-
150
