Page 115 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 115
Robotska podpora pri pouku
cije z otroki« (M = 4,42; SD = 0,80), kar je konsistentno z ugotovitvami primer-
ljive raziskave Lucy Diep, Cabibihana in Wolbringa (2015);
Udeleženci raziskave menijo, da »učitelj razume otrokova čustva in ga
lahko potolaži, česar robot ne more storiti« (M = 4,32; SD = 0,80), »robot ne
more nadomestiti človeka« (M = 4,45; SD = 0,80), »otroci za svoj socialno-
čustveni razvoj potrebujejo učitelje« (M = 4,36; SD = 0,79), »v primerjavi z
robotom lahko učitelj hitro ukrepa v primeru težav, prepirov med otroki« (M
= 4,35; SD = 0,77). Te trditve v povprečju presegajo vrednost 4 (strinjam se).
Visoko, a nekoliko manj izrazito je tudi strinjanje z vsemi zadržki, ki nasiču-
jejo faktor neustreznost robotov za spodbujanje razvoja učencev in ki se ten-
denčno v povprečju približujejo vrednosti 4 (strinjam se). Zadržek »Ne ver-
jamem, da je mogoče, da bi lahko ljudje in stroji med seboj komunicirali (in
s tem drug drugega izobraževali)« (M = 3,52; SD = 1,10) je konsistenten z za-
skrbljenostjo osmih učiteljev iz Švedske, Portugalske in Velike Britanije, da bi
roboti lahko nadomestili medčloveško komunikacijo, in z njihovim dvomom
o ustreznosti robotove čustvene inteligence (Serholt idr. 2014).
Zaključek
Predstavili smo robotsko izobraževalno tehnologijo, in sicer socialne robote.
Pregled teoretičnih izhodišč kaže na širjenje socialnerobotske tehnologije na
vseh ravneh izobraževanja in na različnih predmetnih področjih, čeprav nam
še niso povsem jasni pozitivni in negativni učinki te tehnologije na učeče se.
Izhajajoč iz izsledkov raziskave Amande J. C. Sharkey (2016) smo izpostavili
potencialne prednosti uporabe robotov v izobraževanju.
Na podlagi analize izsledkov raziskav Andreje Istenič, Bratka in Violete Ro-
sanda (2021a; 2021b) ter Violete Rosanda in Andreje Istenič (2021) o zadržkih
do uvajanja robotov v izobraževanje smo v pričujočem prispevku predsta-
vili hipotetični profil skupine slovenskih bodočih učiteljev, ki glede pouka z
vključitvijo robotov izražajo zaskrbljenost za dobrobit učencev in socialne ro-
bote zavračajo prav zaradi tistih njihovih lastnosti, ki so za razvijalce robotske
tehnologije najpomembnejši.
Z anketno raziskavo, izvedeno leta 2021 in predstavljeno v pričujočem
prispevku, smo preverili zadržke, ugotovljene v raziskavi leta 2019 (Istenič,
Bratko in Rosanda 2021a; 2021b). Rezultati kažejo, da študenti generacije 2021
potrjujejo zadržke svojih predhodnikov – generacije 2019.
Iz opravljenih pilotskih raziskav je razvidno, da je za bodoče učitelje pro-
blematika uvajanja socialnih robotov v poučevanje še zelo oddaljena. Morda
bi lahko rekli, da se jim zdi malo verjetna, čeprav so nekateri nakazali strah,
da jih bo ta situacija »doletela« proti njihovi volji.
115
cije z otroki« (M = 4,42; SD = 0,80), kar je konsistentno z ugotovitvami primer-
ljive raziskave Lucy Diep, Cabibihana in Wolbringa (2015);
Udeleženci raziskave menijo, da »učitelj razume otrokova čustva in ga
lahko potolaži, česar robot ne more storiti« (M = 4,32; SD = 0,80), »robot ne
more nadomestiti človeka« (M = 4,45; SD = 0,80), »otroci za svoj socialno-
čustveni razvoj potrebujejo učitelje« (M = 4,36; SD = 0,79), »v primerjavi z
robotom lahko učitelj hitro ukrepa v primeru težav, prepirov med otroki« (M
= 4,35; SD = 0,77). Te trditve v povprečju presegajo vrednost 4 (strinjam se).
Visoko, a nekoliko manj izrazito je tudi strinjanje z vsemi zadržki, ki nasiču-
jejo faktor neustreznost robotov za spodbujanje razvoja učencev in ki se ten-
denčno v povprečju približujejo vrednosti 4 (strinjam se). Zadržek »Ne ver-
jamem, da je mogoče, da bi lahko ljudje in stroji med seboj komunicirali (in
s tem drug drugega izobraževali)« (M = 3,52; SD = 1,10) je konsistenten z za-
skrbljenostjo osmih učiteljev iz Švedske, Portugalske in Velike Britanije, da bi
roboti lahko nadomestili medčloveško komunikacijo, in z njihovim dvomom
o ustreznosti robotove čustvene inteligence (Serholt idr. 2014).
Zaključek
Predstavili smo robotsko izobraževalno tehnologijo, in sicer socialne robote.
Pregled teoretičnih izhodišč kaže na širjenje socialnerobotske tehnologije na
vseh ravneh izobraževanja in na različnih predmetnih področjih, čeprav nam
še niso povsem jasni pozitivni in negativni učinki te tehnologije na učeče se.
Izhajajoč iz izsledkov raziskave Amande J. C. Sharkey (2016) smo izpostavili
potencialne prednosti uporabe robotov v izobraževanju.
Na podlagi analize izsledkov raziskav Andreje Istenič, Bratka in Violete Ro-
sanda (2021a; 2021b) ter Violete Rosanda in Andreje Istenič (2021) o zadržkih
do uvajanja robotov v izobraževanje smo v pričujočem prispevku predsta-
vili hipotetični profil skupine slovenskih bodočih učiteljev, ki glede pouka z
vključitvijo robotov izražajo zaskrbljenost za dobrobit učencev in socialne ro-
bote zavračajo prav zaradi tistih njihovih lastnosti, ki so za razvijalce robotske
tehnologije najpomembnejši.
Z anketno raziskavo, izvedeno leta 2021 in predstavljeno v pričujočem
prispevku, smo preverili zadržke, ugotovljene v raziskavi leta 2019 (Istenič,
Bratko in Rosanda 2021a; 2021b). Rezultati kažejo, da študenti generacije 2021
potrjujejo zadržke svojih predhodnikov – generacije 2019.
Iz opravljenih pilotskih raziskav je razvidno, da je za bodoče učitelje pro-
blematika uvajanja socialnih robotov v poučevanje še zelo oddaljena. Morda
bi lahko rekli, da se jim zdi malo verjetna, čeprav so nekateri nakazali strah,
da jih bo ta situacija »doletela« proti njihovi volji.
115
