Page 203 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 203
Družbeni fenomen nadarjenosti skozi čas
(ZOsn-I) 2013); »Konceptu odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci v devetletni
osnovni šoli v Sloveniji« (v nadaljevanju »Koncept«) (Strokovni svet Republike
Slovenije za splošno izobraževanje 1999); »Operacionalizaciji Koncepta od-
krivanja in dela z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli v Sloveniji«
(Zavod Republike Slovenije za šolstvo 2000) in Strokovnih izhodiščih poso-
dobitve Koncepta odkrivanja nadarjenih otrok, učencev in dijakov ter vzgojno-
izobraževalnega dela z njimi (Bezić in Bucik 2019).
To so predpisi in zakonodaja, ki šolam, ravnateljem in učiteljem določajo,
koliko in v kakšni obliki bi morali delati z nadarjenimi učenci. »Koncept«, ki
se izvaja v slovenskih osnovnih (in srednjih) šolah, ni zakonski dokument in
ostaja le na ravni priporočila. Zavod za šolstvo Republike Slovenije je »Kon-
cept« razširil po slovenskih šolah, ki so ga sprejele kot obvezo. Najdemo pa
tudi šole, ki ga prilagodijo glede na svoja prepričanja in potrebe. Postopke,
ki se nanašajo na otroke s primanjkljaji v razvoju, pričnemo že zelo zgodaj (v
vrtcu). To bi bilo treba storiti tudi za tiste, ki so potencialno nadarjeni. Pre-
poznavanje nadarjenih učencev se namreč prične šele v 4. razredu, nato pa
postopek traja še najmanj pol leta. V tem času pa se dobršen del nadarjenih
izgubi, se skrije v množici ipd.
Namesto zaključka: skrb in apel
Ob prebiranju spreminjanja zakonodaje se moramo vprašati, kaj se v Sloveniji
dogaja z nadarjenimi učenci, kaj z učno diferenciacijo, individualizacijo, zgo-
dnjim odkrivanjem potencialno nadarjenih, vzpostavljanjem spodbudnega
učnega okolja?
Problem fenomena nadarjenosti in močnih področij lahko izpostavimo na
dveh ravneh: (i) na ravni splošne usmerjenosti šolskega pouka, ki ni usmerjen
v iskanje močnih področij in potencialov učenca, ampak se osredotoča samo
na doseganje standardov znanja, ocen in točk; (ii) na ravni konceptualizacije
dela z identificiranimi nadarjenimi učenci v osnovni šoli. Kljub temu da so
v slovenskemu šolskemu prostoru vzpostavljeni vsi pogoji za razcvet dela z
učno uspešnimi in nadarjenimi učenci, ponovno poudarjamo zapis Blažiča
(2003), ki pravi, da je v slovenski politiki, pogosto celo med učitelji, trdno za-
sidrana Ovidova misel »medio tutissimus ibis«, kar pomeni, da je srednja pot
najboljša pot. Kot smo prikazali že nekajkrat doslej, se polemike o pravičnosti
in enakosti v izobraževanju nanašajo predvsem na učence s posebnimi po-
trebami, deprivilegirane – iz kulturno in ekonomsko-socialno manj razvitih
okolij, tiste s primanjkljaji na različnih področjih ipd. –, vendar se pravičnosti
in enakosti nikjer ne obravnava v sozvočju s pojmi nadarjenost, talentiranost
in nadpovprečne sposobnosti posameznika. Sprašujemo se, če morebiti to
203
(ZOsn-I) 2013); »Konceptu odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci v devetletni
osnovni šoli v Sloveniji« (v nadaljevanju »Koncept«) (Strokovni svet Republike
Slovenije za splošno izobraževanje 1999); »Operacionalizaciji Koncepta od-
krivanja in dela z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli v Sloveniji«
(Zavod Republike Slovenije za šolstvo 2000) in Strokovnih izhodiščih poso-
dobitve Koncepta odkrivanja nadarjenih otrok, učencev in dijakov ter vzgojno-
izobraževalnega dela z njimi (Bezić in Bucik 2019).
To so predpisi in zakonodaja, ki šolam, ravnateljem in učiteljem določajo,
koliko in v kakšni obliki bi morali delati z nadarjenimi učenci. »Koncept«, ki
se izvaja v slovenskih osnovnih (in srednjih) šolah, ni zakonski dokument in
ostaja le na ravni priporočila. Zavod za šolstvo Republike Slovenije je »Kon-
cept« razširil po slovenskih šolah, ki so ga sprejele kot obvezo. Najdemo pa
tudi šole, ki ga prilagodijo glede na svoja prepričanja in potrebe. Postopke,
ki se nanašajo na otroke s primanjkljaji v razvoju, pričnemo že zelo zgodaj (v
vrtcu). To bi bilo treba storiti tudi za tiste, ki so potencialno nadarjeni. Pre-
poznavanje nadarjenih učencev se namreč prične šele v 4. razredu, nato pa
postopek traja še najmanj pol leta. V tem času pa se dobršen del nadarjenih
izgubi, se skrije v množici ipd.
Namesto zaključka: skrb in apel
Ob prebiranju spreminjanja zakonodaje se moramo vprašati, kaj se v Sloveniji
dogaja z nadarjenimi učenci, kaj z učno diferenciacijo, individualizacijo, zgo-
dnjim odkrivanjem potencialno nadarjenih, vzpostavljanjem spodbudnega
učnega okolja?
Problem fenomena nadarjenosti in močnih področij lahko izpostavimo na
dveh ravneh: (i) na ravni splošne usmerjenosti šolskega pouka, ki ni usmerjen
v iskanje močnih področij in potencialov učenca, ampak se osredotoča samo
na doseganje standardov znanja, ocen in točk; (ii) na ravni konceptualizacije
dela z identificiranimi nadarjenimi učenci v osnovni šoli. Kljub temu da so
v slovenskemu šolskemu prostoru vzpostavljeni vsi pogoji za razcvet dela z
učno uspešnimi in nadarjenimi učenci, ponovno poudarjamo zapis Blažiča
(2003), ki pravi, da je v slovenski politiki, pogosto celo med učitelji, trdno za-
sidrana Ovidova misel »medio tutissimus ibis«, kar pomeni, da je srednja pot
najboljša pot. Kot smo prikazali že nekajkrat doslej, se polemike o pravičnosti
in enakosti v izobraževanju nanašajo predvsem na učence s posebnimi po-
trebami, deprivilegirane – iz kulturno in ekonomsko-socialno manj razvitih
okolij, tiste s primanjkljaji na različnih področjih ipd. –, vendar se pravičnosti
in enakosti nikjer ne obravnava v sozvočju s pojmi nadarjenost, talentiranost
in nadpovprečne sposobnosti posameznika. Sprašujemo se, če morebiti to
203
