Page 230 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 230
ja Kokol
in ločenega usposabljanja pedagoških delavcev je pri nas povzročila pogosto
ločeno obravnavo učencev, ki so na različne načine izključeni iz večinske šole.
Širše razumevanje inkluzije pa odgovornost za vključenost prenaša na vse
partnerje v izobraževalnem procesu (Gregorčič Mrvar idr. 2020). Zagovarja
sprejemanje raznolikosti kot temeljno pozitivno izhodišče svojega delova-
nja, inkluzija pa ni vezana zgolj na učence s posebnimi potrebami, temveč
je namenjena vsem (pogosto izključenim) učencem (Haug 2017). Gre torej za
premik od specialnopedagoškega razumevanja procesov vključevanja k ob-
čepedagoškemu (Florian 2014; Lesar 2019). Le preko razumevanja vseh učen-
cev, upoštevanja njihovih okolji in okoliščin bomo lahko dosegli resnično in-
kluzivnost. To pa zahteva premik delovanja šolskega sistema od nasprotujo-
čih si vizij, pristopov in praks k celostni perspektivi (Lesar 2019).
Vzpostavljanje strokovnih centrov
Tako široko razumevanje inkluzije in njeno implementacijo naj bi pomagala
vzpostavljati Mreža strokovnih institucij za podporo otrokom s posebnimi
potrebami in njihovim družinam (2017–2020). Šlo je za projekt, financiran s
strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter iz Evropskih socialnih
skladov, katerega namen sta bila razvoj oz. nadgradnja ter izvajanje preven-
tivnih programov v strokovnih centrih za celostno obravnavo otrok in mlado-
stnikov. Od leta 2021 je bil omenjeni projekt nadgrajen skozi oblikovanje tri-
najstih strokovnih centrov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami,
ki delujejo kot (Jeznik 2022):
– mreža strokovnih institucij za podporo otrokom s posebnimi potre-
bami ter
– strokovni centri za celostno obravnavo otrok s čustvenimi in vedenj-
skimi motnjami.
Ustanovitev teh temelji na predlogih Evropske agencije za izobraževanje
oseb s posebnimi potrebami in inkluzivno izobraževanje (2014), ki izposta-
vlja nekatere pozitivne ukrepe na področju izobraževanja OPP. Med temi je
pomembno sodelovanje med rednimi šolami in šolami s prilagojenim pro-
gramom. Na tak način se ohranjajo strokovna znanja in veščine, ki jih speci-
alizirane šole že imajo in se prenašajo v redne šole. Cilj podpornih centrov
je tako v krepitvi zmogljivosti rednih šol, a hkrati nudenju neposredne stro-
kovne pomoči učencem, za katere v rednih šolah ni ustrezno strokovno uspo-
sobljenega osebja (Evropska agencija za izobraževanje oseb s posebnimi po-
trebami in inkluzivno izobraževanje 2014). Strokovni centri sodelujejo s šo-
lami in starši ter nudijo podporo učencem in učiteljem, izobražujejo in pri-
230
in ločenega usposabljanja pedagoških delavcev je pri nas povzročila pogosto
ločeno obravnavo učencev, ki so na različne načine izključeni iz večinske šole.
Širše razumevanje inkluzije pa odgovornost za vključenost prenaša na vse
partnerje v izobraževalnem procesu (Gregorčič Mrvar idr. 2020). Zagovarja
sprejemanje raznolikosti kot temeljno pozitivno izhodišče svojega delova-
nja, inkluzija pa ni vezana zgolj na učence s posebnimi potrebami, temveč
je namenjena vsem (pogosto izključenim) učencem (Haug 2017). Gre torej za
premik od specialnopedagoškega razumevanja procesov vključevanja k ob-
čepedagoškemu (Florian 2014; Lesar 2019). Le preko razumevanja vseh učen-
cev, upoštevanja njihovih okolji in okoliščin bomo lahko dosegli resnično in-
kluzivnost. To pa zahteva premik delovanja šolskega sistema od nasprotujo-
čih si vizij, pristopov in praks k celostni perspektivi (Lesar 2019).
Vzpostavljanje strokovnih centrov
Tako široko razumevanje inkluzije in njeno implementacijo naj bi pomagala
vzpostavljati Mreža strokovnih institucij za podporo otrokom s posebnimi
potrebami in njihovim družinam (2017–2020). Šlo je za projekt, financiran s
strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter iz Evropskih socialnih
skladov, katerega namen sta bila razvoj oz. nadgradnja ter izvajanje preven-
tivnih programov v strokovnih centrih za celostno obravnavo otrok in mlado-
stnikov. Od leta 2021 je bil omenjeni projekt nadgrajen skozi oblikovanje tri-
najstih strokovnih centrov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami,
ki delujejo kot (Jeznik 2022):
– mreža strokovnih institucij za podporo otrokom s posebnimi potre-
bami ter
– strokovni centri za celostno obravnavo otrok s čustvenimi in vedenj-
skimi motnjami.
Ustanovitev teh temelji na predlogih Evropske agencije za izobraževanje
oseb s posebnimi potrebami in inkluzivno izobraževanje (2014), ki izposta-
vlja nekatere pozitivne ukrepe na področju izobraževanja OPP. Med temi je
pomembno sodelovanje med rednimi šolami in šolami s prilagojenim pro-
gramom. Na tak način se ohranjajo strokovna znanja in veščine, ki jih speci-
alizirane šole že imajo in se prenašajo v redne šole. Cilj podpornih centrov
je tako v krepitvi zmogljivosti rednih šol, a hkrati nudenju neposredne stro-
kovne pomoči učencem, za katere v rednih šolah ni ustrezno strokovno uspo-
sobljenega osebja (Evropska agencija za izobraževanje oseb s posebnimi po-
trebami in inkluzivno izobraževanje 2014). Strokovni centri sodelujejo s šo-
lami in starši ter nudijo podporo učencem in učiteljem, izobražujejo in pri-
230
