Page 234 - Istenič Andreja, Gačnik Mateja, Horvat Barbara, Kukanja Gabrijelčič Mojca, Kiswarday Vanja Riccarda, Lebeničnik Maja, Mezgec Maja, Volk Marina. Ur. 2023. Vzgoja in izobraževanje med preteklostjo in prihodnostjo. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 234
ja Kokol
ekonomski, socialni in kulturni dejavniki pojasnili kar 46 variance pri na-
ravoslovni pismenosti, medtem ko v povprečni sodelujoči državi ti dejavniki
pojasnijo 20 variance (OECD 2007). V raziskavi PISA 2018 pa se je Slovenija
umestila med države, v katerih so razlike v bralni pismenosti med dijaki iz
socialno-ekonomsko neugodnih okolij in ostalimi med manjšimi. Kljub temu
v Sloveniji v primerjavi s povprečjem držav OECD manj učencev iz družin z
nizkim socialno-ekonomskim statusom dosega najvišje rezultete na bralni
lestvici PISA (Pedagoški inštitut 2019).
Zaključek
V Sloveniji se večina (90 ) OPP vključuje v redne šole (Urad za razvoj in kako-
vost izobraževanja 2020). Vključevanje OPP v redne šole je pomembno za ra-
zvoj njihovih potencialov na vseh področjih družbenega življenja. Tako razis-
kave kažejo na številne pozitivne učinke rednega šolanja OPP (Lesar in Smr-
tnik Vitulić 2014; Smrtnik Vitulić in Lesar 2014). Učenci s posebnimi potrebami
(gluhi in naglušni), ki so vključeni v redne šole, so tako imeli višje samospošto-
vanje, učni uspeh in poklicne aspiracije (Lesar in Smrtnik Vitulić 2014; Smrtnik
Vitulić in Lesar 2014).
Pa vendar gre pri procesih vključevanja OPP v večinske šole pogosto še
zmeraj za integracijo in ne inkluzijo. »Posebne potrebe« namreč pogosto ra-
zumemo kot individualne lastnosti učencev, za katere je možno poskrbeti s
pomočjo dodatnih sredstev, kar je zelo vidno v vključevanju velikega števila
specialnih pedagogov v izobraževanje teh otrok v vrtcih in šolah. Na drugi
strani pa se premik k dojemanju inkluzije kot občepedagoške tematike še ni
zgodil (Lesar 2019). Učitelji v rednih šolah se pogosto ne počutijo usposo-
bljene za poučevanje OPP, so preobremenjeni in želijo, da se dodatna stro-
kovna pomoč za OPP izvaja izven razreda (Kovačič 2016; Peček Čuk in Lesar
2008; Peček 2001; Rutar 2010; Žunko 2020).
Pri nadaljnjem preoblikovanju šolskega sistema bi tako morali biti pozorni
tako na preoblikovanje trenutnega medicinskega diskurza kot tudi na finan-
ciranje. Sistem slednjega namreč lahko šole celo vzpodbuja k izključevalnej-
šim rešitvam (tudi pri nas si tako nekatere šole dodatna sredstva zagotavljajo
na račun usmerjenih učencev). Treba bi bilo razmisliti o drugačnem načinu fi-
nanciranja, in sicer v smeri, da bi se šolam zagotavljalo sredstva ne glede na
število usmerjenih učencev (Lesar 2013).
Literatura
Bešter, A. 2020. »Vpogled v sistem pomoči otrokom in mladostnikom s čustve-
nimi in vedenjskimi težavami preko implementacije programa Intenzivna
234
ekonomski, socialni in kulturni dejavniki pojasnili kar 46 variance pri na-
ravoslovni pismenosti, medtem ko v povprečni sodelujoči državi ti dejavniki
pojasnijo 20 variance (OECD 2007). V raziskavi PISA 2018 pa se je Slovenija
umestila med države, v katerih so razlike v bralni pismenosti med dijaki iz
socialno-ekonomsko neugodnih okolij in ostalimi med manjšimi. Kljub temu
v Sloveniji v primerjavi s povprečjem držav OECD manj učencev iz družin z
nizkim socialno-ekonomskim statusom dosega najvišje rezultete na bralni
lestvici PISA (Pedagoški inštitut 2019).
Zaključek
V Sloveniji se večina (90 ) OPP vključuje v redne šole (Urad za razvoj in kako-
vost izobraževanja 2020). Vključevanje OPP v redne šole je pomembno za ra-
zvoj njihovih potencialov na vseh področjih družbenega življenja. Tako razis-
kave kažejo na številne pozitivne učinke rednega šolanja OPP (Lesar in Smr-
tnik Vitulić 2014; Smrtnik Vitulić in Lesar 2014). Učenci s posebnimi potrebami
(gluhi in naglušni), ki so vključeni v redne šole, so tako imeli višje samospošto-
vanje, učni uspeh in poklicne aspiracije (Lesar in Smrtnik Vitulić 2014; Smrtnik
Vitulić in Lesar 2014).
Pa vendar gre pri procesih vključevanja OPP v večinske šole pogosto še
zmeraj za integracijo in ne inkluzijo. »Posebne potrebe« namreč pogosto ra-
zumemo kot individualne lastnosti učencev, za katere je možno poskrbeti s
pomočjo dodatnih sredstev, kar je zelo vidno v vključevanju velikega števila
specialnih pedagogov v izobraževanje teh otrok v vrtcih in šolah. Na drugi
strani pa se premik k dojemanju inkluzije kot občepedagoške tematike še ni
zgodil (Lesar 2019). Učitelji v rednih šolah se pogosto ne počutijo usposo-
bljene za poučevanje OPP, so preobremenjeni in želijo, da se dodatna stro-
kovna pomoč za OPP izvaja izven razreda (Kovačič 2016; Peček Čuk in Lesar
2008; Peček 2001; Rutar 2010; Žunko 2020).
Pri nadaljnjem preoblikovanju šolskega sistema bi tako morali biti pozorni
tako na preoblikovanje trenutnega medicinskega diskurza kot tudi na finan-
ciranje. Sistem slednjega namreč lahko šole celo vzpodbuja k izključevalnej-
šim rešitvam (tudi pri nas si tako nekatere šole dodatna sredstva zagotavljajo
na račun usmerjenih učencev). Treba bi bilo razmisliti o drugačnem načinu fi-
nanciranja, in sicer v smeri, da bi se šolam zagotavljalo sredstva ne glede na
število usmerjenih učencev (Lesar 2013).
Literatura
Bešter, A. 2020. »Vpogled v sistem pomoči otrokom in mladostnikom s čustve-
nimi in vedenjskimi težavami preko implementacije programa Intenzivna
234
